Mirna Bosna, Kamerni teatar 55, Sarajevo

O predstavi

»Bosansko-hercegovska komedija preživetja«, ki govori o poslednjem »obupanem« poskusu dveh družin, da se iz dna bede, trpljenja in bridkosti izvlečeta z ustanovitvijo lastne obrti, uvoza in izvoza nečesa, »kar gre za med in na čemer je več kot 75 % prebivalcev«. In milo rečeno, posel jim steče. Preprosto cveti. Za pet minut strahu se dobiček računa v tisočih. Življenje postaja lepo. Pa kaj, če je vse to malo nelegalno? Koga moti tuja sreča? Mar v tem pasjem času ni vse dovoljeno? Je. Ali pač?

Predstava Mirna Bosna počasi, vendar z gotovostjo postaja regionalna gledališka uspešnica in razveseljuje občinstvo, kjer koli jo uprizorijo. To potrjujejo tudi številne nagrade, ki jih je prejela, čeprav je še vedno ena od »mlajših« predstav z repertoarja Kamernega teatra 55.

Nagrade

Na festivalu Dnevi Zorana Radmilovića v Zaječarju leta 2017 je igralec Davor Golubović prejel nagrado Zoranov brk za vlogo Bokija v predstavi Mirna Bosna.

Festival BH drame, Zenica: Davor Golubović, nagrada občinstva za najboljšega igralca za vlogo Bokija.

Festival pozorišne igre, Jajce 2017: Davor Golubović, nagrada za najboljšo gledališko stvaritev, za vlogo Bokija.

Na festivalu 36. regionalni susreti pozorišta/kazališta v Brčkem je Kamerni teatar 55 osvojil štiri nagrade za prestavo Mirna Bosna:

• nagrada za najboljšega mladega igralca se soglasno dodeli Davorju Goluboviću za vlogo Bokija Aleksića,
• nagrada za najboljšo žensko vlogo se soglasno dodeli Gordani Boban za vlogo Alekse Aleksić,
• nagrada za najboljše besedilo sodobnega bosansko-hercegovskega pisatelja se soglasno dodeli Borisu Laliću,
• nagrada za najboljšo predstavo vseh gledališč iz BiH se soglasno dodeli predstavi Mirna Bosna.

Na festivalu Morstarska liska je predstava Mirna Bosna leta 2018 osvojila nagrado za najboljšo predstavo festivala po izboru občinstva.

O gledališču

Kamerni teatar 55 je z delom začel 7. 3. 1955. Genialna ideja za ustanovitev tega gledališča se je porodila gledališkemu velikanu Jurislavu Koreniću (1914–1974), gledališče pa od začetkov do danes vodi ideja biti drugačen, intimnejši in bolj kakovosten. Utemeljen na novih gledaliških težnjah takratne Evrope, je bil novost na prostoru bivše Jugoslavije in primer, ki so mu sledila številna gledališča po vsej bivši državi. To je bil čas, ko se je na področju dramske umetnosti oblikovala nova vrsta dramaturgije, tako imenovana drama absurda. S tem, ko je na stežaj odprl svoja vrata poudarjenemu eksperimentiranju, je Kamerni teatar 55 odločilno vplival na cele generacije dramskih umetnikov, ki so oder v obliki ringa, obkroženega z občinstvom, namesto frontalnega tipa odra z nepremostljivo rampo, prepoznali kot odlično priložnost za intimnejšo, naravnejšo in iskrenejšo igro ter za uveljavljanje igralca kot odločilnega dejavnika v gledališču.