Poteze v sozvočju - reševanje modernih in sodobnih umetnin

V Steklenem atriju Mestne hiše bo od 27. maja do 14. junija 2015 na ogled razstava Poteze v sozvočju - reševanje modernih in sodobnih umetnin.

Oddelek za restavratorstvo Akademije za likovno umetnost in oblikovanje UL že nekaj let uspešno sodeluje z Mestno hišo v Ljubljani. Vsako leto želimo pripraviti nekaj novega in svežega, pa čeprav izhajajo naše predstavitve iz študijskega programa na oddelku. Delo na našem oddelku je dovolj raznoliko, da lahko spreminjamo teme, s čimer se vsako leto osredotočamo na problematiko, ki je v tistem letu v ospredju. V študijskem letu 2014/15 smo se pri različnih študijskih predmetih in v okviru projekta Po krativni poti do praktičnega znanja (PKPPZ), Določitev razmerja med mastnimi vezivi, polnili in pigmenti pri oljnih barvah s slik Marija Preglja*, srečevali z raziskovanjem in s problematiko reševanja modernih in sodobnih umetnin. Pri tem smo tesno sodelovali z Oddelkom za restavratorstvo v Moderni galeriji v Ljubljani, z ZVKDS Restavratorskim centrom ter Fakulteto za kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Sodelovanje z Moderno galerijo je v študijskem letu 2013/14 z realizacijo projekta Gabrijel Stupica pod drobnogledom prineslo zanimive rezultate, ki so spodbudili željo po nadaljevanju zastavljene poti.

Projekt z naslovom Poteze v sozvočju želi izpostaviti tako tehnološka kot tudi etična vprašanja povezana s konserviranjem-restavriranjem umetnin moderne in sodobne umetnosti. Če se želimo spopasti s problemi reševanja umetnin, je najprej pomembno raziskovanje tehnoloških in materialnih značilnosti obravnavanega gradiva. Glede na naša ne samo teoretična, ampak predvsem praktična izhodišča, so raziskave načina nastajanja in s tem povezanih možnih poškodb, osredotočena predvsem na preizkušanje ustvarjanja vizualnih učinkov podobnih izvirniku. Pri tem si pomagamo tudi z rezultati naravoslovnih preiskav. Prav tehnološke ponovitve in ob tem iskanje vzrokov za poškodbe lahko pomagajo odgovoriti na vprašanja, kaj storiti s poškodovanimi umetninami novejšega datuma, obenem pa rezultati tovrstnih raziskav lahko pomagajo sodobnim umetnikom, katerim obstojnost njihovih del nekaj pomeni, najti boljše rešitve pri njihovem ustvarjanju. S pričujočo razstavo želimo vzbuditi tudi zanimanje javnosti za umetnost, ki nastaja okoli nas in s tem pomagati pri ohranjanju tudi tovrstne dediščine.

Reševanje umetnin moderne in sodobne umetnosti predstavlja za konservatorje-restavratorje velik zalogaj, saj je precejšen del teh umetnin tehnološko zahtevnih in težko obvladljivih. Zaradi neustaljenega načina dela umetnikov prihaja do nepredvidljivih vzrokov propadanja. Zato je diagnostika zahtevna, reševanje pa včasih nemogoče. Tako se srečujemo s celo vrsto etičnih vprašanj, ki postavljajo stroko pred težke odločitve, kako in ali sploh posegati v umetnino. Ker je tovrstnega gradiva v svetu vedno več, postaja to pomemben del konservatorsko-restavratorskega dela. V javnosti pravega odnosa za velik del tovrstnega gradiva še ni, še sploh pa ne za reševanje le-tega. To izvira predvsem iz nepoznavanja. Zato predstavitev v zelo obiskani Mestni hiši predstavlja možnost za osveščanje širšega kroga ljudi o pomenu in ranljivosti moderne in sodobne umetnosti in s celo vrsto drugih dogodkov, ki predstavljajo svoje konservatorsko-restavratorske dosežke in razmišljanja izgrajuje 8. Konservatorsko-restavratorsko transverzalo.

Izr. prof. mag. Tamara Trček Pečak
Idejni vodja projekta