Sončnica na Luni

Zakaj smo predstavo, ki navdih črpa iz slovenske otroške poezije, imenovali Sončnica na Luni? Zato, ker lepo zveni, v tem zvenu pa se skriva krasna slika: Luna, ki je, kot vemo, pusta in prazna; sredi puste in prazne Lune stoji sončnica, ki ima, kot vemo, sončno rumen cvet, črno seme in zeleno steblo; sončnica, Sonca ljubica, sredi Lune stoji zagledana v Sonce; torej imamo Sonce, Luno, noč, dan, svetlobo, mrak, barvo, samoto in nežnost neke neslišne melodije, ki se iz slike oglaša …