To ni Gogoljev nos, a bi lahko bil ... s ščepcem Jacquesa Preverta

Gogolj je imel izjemen nos. Tako naj bi bil veličasten in gibljiv, da sta se konica njegovega nosu in spodnja ustnica lahko dotaknili, kot v poljubu. Zato ni naključje, da je zapisal veličastno zgodbo Nos, ki je himna temu organu. Prav poseben je tudi nos francoskega pesnika Jacquesa Préverta. Predstava, nadrealistična ekshibicija, polna nesmislov in referenc na pop kulturo, navdihnjena s kičasto evrovizijsko estetiko s pridihom Rusije v sedemdesetih letih, nos vtakne marsikam. Še posebej v smrad trenutne svetovne politike ...