Vranja vrata

Ida Žakelj se po treh letih londonske samostojnosti vrne v domačo hišo v gozd ob manjši vasi na Dolenjskem, kamor se je dobro situirana družina Žakelj na zmerno presenečenje vaščanov iz mesta preselila pred petnajstimi leti.

Na družinsko večerjo ob rojstnem dnevu Idine sestre Neže prihajata Nežin novi fant Anže in njegov oče Žan, lokalca po bivališču in po duši. Ida pozna Anžeta iz srednje šole. Ida in Neža se spreta. Lokalni narkoman, bivši Nežin fant Brin Idi ob naključnem srečanju omeni kraj v gozdu, Vranja vrata, kjer je nekoč videl nekaj, kar ga je, kot se zdi, usodno zaznamovalo. Ida se ne spomni, kaj in kje naj bi Vranja vrata bila. Jutro po večerji pri Žakljevih policija iz reke izvleče moško truplo, Neža pa izgine. Kriminalistka Kristina, ki je bila v kraj premeščena šele pred kratkim, se loti preiskave.

V MGL se vrača Aleksandar Popovski, ki je v prejšnji sezoni režiral dramo Dunsinane, tokrat pa se bo na Mali sceni lotil povsem novega in unikatnega uprizoritvenega žanra: gledališke kriminalne nadaljevanke v štirih delih. Gre za izvirni format gledališkega dela, pri katerem se zgledujemo po trenutno cvetočem fenomenu kakovostnih kriminalnih serij: Most, True Detective, Fargo, Happy Valley in Making a Murderer. Ob prenosu v gledališko formo si želimo v žanru, vsebini in načinu prezentacije publiki čim bolj približati format ekranizirane serije, pri čemer spremljanje razvoja nadaljevanke v živo v intimnem prostoru Male scene prinaša dodatne prednosti. Občinstvo v štirih zaporednih tednih spremlja štiri petdesetminutna nadaljevanja, ki si sledijo na isti dan v tednu. Izvirno gledališko serijo Vranja vrata, ki se dogaja v našem okolju in danes, je napisal pisatelj in režiser Nejc Gazvoda, ki je pred dvema sezonama v MGL debitiral z uprizoritvijo komične drame Menjava straže.

Premiera 30. marca 2017
Slavnostna premiera 11. in 12. maja 2017

Nagrada

2017
Jure Henigman
Nagrada Sklada Staneta Severja za leto 2017
za vlogo Anžeta (in za vlogo Leoncea v Leonceu in Leni G. Büchnerja, za vlogo Alberta v Zimskem Sončevem obratu R. Schimmelpfenniga (koprodukcija s SSG Trst) ter za vlogo Anatola Vasiljeviča Kuragina v Vojni in miru L. N. Tolstoja in S. Purcăreteja (koprodukcija s SNG Drama Ljubljana in CD))