Zgoščine časa in postanki v materiji slike

V Galeriji Kresija je od 22. marca do 20. aprila 2016 na ogled razstava Tomaža Gorjupa »Zgoščine časa in postanki v materiji slike«.

»Tomaž Gorjup, akademski slikar in magister umetnosti, je že od otroštva neločljivo povezan z likovno umetnostjo. Formalno izgrajevanje njegove slikarske osebnosti pripada ljubljanski likovni akademiji, kjer je opravil tudi magistrski študij slikarstva, a domača atmosfera je nanj vplivala vse od začetkov njegovega samozavedanja. Ob očetu, akad. slikarju Rudiju Gorjupu, in stricu, akad. slikarju Tinetu Gorjupu je začel spoznavati enigmatični likovni svet, ki ga je že od malega širil tudi z obiski številnih galerij. Kasnejše avtorjevo intenzivno, odgovorno in raziskovalno posvečanje slikarstvu, ki ga vseskozi odlično združuje z zahtevnim pedagoškim delom, pa rezultira bogat, spreminjajoč in z izrazitimi individualnimi karakteristikami zaznamovan opus. Slikarstvo je zanj zavezujoče področje, poslanstvo, kateremu se vsak dan znova posveča, brez oddiha, saj je notranja nuja tako močna, da mu ne dopušča mirovanja. Želja in klic po izražanju ga namreč vselej znova zvabita pred odprt, neskončen, čist prostor slikarskega platna. In ustvarjalna akcija se začne. Začne se v prostor in čas segajoč proces, ki se iz intimnih slikarjevih notranjih svetov seli v likovno nazornost. Pri tem vsaka sled, ki na poseben in oseben način »urbanizira« slikovno polje, v polnosti govori o avtorju samem. Vsako novo delo je vse bolj svobodno zasnovano in prvinsko. Predstavlja zrcalni odsev njegovega notranjega sveta in polnokrvno uresničevanje izrazito slikarske umetniške kreacije, ki se giblje v okvirih abstraktnega barvnega ekspresionizma.
Razstava z naslovom »Zgoščine časa in postanki v materiji slike« obsega dela z letnico 2015, kot tudi tista, ki jih je avtor nanizal v letošnjem letu. V njih se ni zgostil le ustvarjalni trenutek v vsej svoji kompleksnosti, v simbiozi slikarjevih zaznav, doživljanj in odzivanj, temveč so zgoščenine konglomerat celotne ustvarjalnosti, vse od začetkov, ki so ga preko različnih iskanj, slogovnih okvirov, tehničnih pristopov in tematskih zasnov pripeljala v 21. stoletje, v obdobje povsem novega ustvarjalnega stanja. V njem avtor stavi na sedanji trenutek, saj sledi hipnim utrinkom, vendar se v njih reflektirajo tudi minula ustvarjalna prizadevanja, ki iz podzavesti pogojujejo prav takšen, specifičen likovni odgovor, njemu lasten, intimen postanek v materiji slike. Gorjupova potovanja po slikovnem polju potekajo v spremstvu barv, ki niso le snovni dodatek, temveč njegove spremljevalke, zaupnice, temperamentne sopotnice, nosilke njegovih razpoloženj. Vanje prelije svojo polnost bivanja. Barve manifestira v značilnem likovnoformalnem prijemu izrazito poudarjenih gestualnih prvin. Vehementne, eruptivne, tekoče, široke, sproščene in hkrati odločne barvne sledi različnih smeri in intenzitet, mehke, zaobljene, pa tudi stroge oblike, ločene ploskovne linije in zaprti, monokromni barvni zapredki postanejo temelj v ekspresionističnem izrazu. Barvna snovnost nanosov se zgošča, koncentrira, pa tudi redči v smeri transparentnih učinkovanj. V zaplate izrazitejših barvnih impastov posega z grafičnimi pristopi, zareže vanje, virtuozno brazda po njih, riše tekoče, zvezne vzorce zankasto zaprtih linij in razpira materijo barve oziroma poudari dogajanje v njej. Konkretnim, širokopoteznim nanosom, ki vibrirajo v strukturah in živosti barvne sledi, dodaja posamezne navidezno nežnejše, pa vendar suverene linije. Intervencije širokih, odločnih potegov črne stopnjujejo dramaturgijo naslikanega. Ustvarjalni proces se pne v širokem interpretativnem loku in seže od vodene slikarske akcije do stihijskih intervencij, v katerih barva sama išče pot. Kompozicije učinkujejo odprto, v slogu »all over painting«. So dinamične in uravnotežene. Odnosi med naseljenim in praznim prostorom, med toplimi in hladnimi barvnimi vrednostmi ter raznolikimi potezami likovne igre so usklajeni in vodijo v ravnovesje. Avtor si z njimi prizadeva vzpostaviti globoko v sebi zakodiran red, sistem, ki vodi k popolnosti. Le-to slutimo tudi preko upognjenih linij, ki rišejo segmente krožnice in se v posameznih rešitvah zaprejo celo v krog, v obliko vseh oblik. Slike so vse bolj barvno živahne. K čistosti, živosti in žarilnosti barv prispevajo tudi spremljajoče beline ozadja, ki dodatno intenzivirajo in iluminirajo barvne osnove. Tudi sicer se avtor nagiba v temperamenten in optimističen kolorit. Barvna pokrivanja potekajo večplastno in oblikujejo čvrsto strukturo slikovnega organizma. Nivojsko nanašanje plasti in vzpostavljanje vmesnih zračnih prostorov vodi v odpiranje in v vzpostavljanje izrazitega vtisa prostorske iluzije, ki je dosežen in potrjen na več načinov. Zdi se, da že minimalna sled ne obvlada le površine, temveč se giblje po prostoru in ga polnomočno vzpostavi, namensko priseganje na gradnjo po plasteh pa ga le še podkrepi. V samem slikarskem postopku se objektivizira gibanje, in s tem je že a priori vzpostavljena prostorska dimenzija, izvirajoča iz fenomenologije percepcije. Tomaž Gorjup je vitalen slikar, avtor, ki je v nenehnem gibanju, umetnik, ki neutrudno išče novih ustvarjalnih poti. Razmišljanja, doživljanja, čutenja in razpoloženja prevaja v likovna dejanja; teorijo preliva v prakso in s prakso potrjuje teorijo. Raziskovalna vnema in ustvarjalna energija sta posebni sili, ki ga ženeta naprej, k drugačnim, svežim, domiselnim likovnim rešitvam. Naprej v njegovem slikarstvu pomeni nezadržno izražanje sebe, predstavlja pa tudi stremljenje po elementarnosti. Zanima ga namreč barvna sled, linija, njena struktura in moč, barva v prvinski, nezadržni in neponovljivi sledi. S tem je ustvarjalnost zreducirana na področje čiste likovnosti, slika pa postane enotna in v sebi zaključena likovna struktura s samostojno entiteto in prvinsko identiteto. S svojimi »Zgoščeninam časa in postanki v materiji slike« je Tomaž Gorjup absolutni vladar slikovnega prostora. Z barvami, ploskvami, linijami in grafizmi ga osmišlja in energetsko polni, hkrati pa mu dopušča, da nežno diha s svojo neomadeževano belino.«
Anamarija Stibilj Šajn