Žiga Zois med znanostjo, podjetništvom in pesništvom

Strokovno predavanje ddr. Igorja Grdine

Žiga Zois (1747-1819) je na odru zgodovine odigral vrsto vlog, mnoge tudi sočasno. Bil je podjetnik, fevdalni gospod (občasno tudi zelo trd), razsvetljenski znanstvenik in pesnik ter najeminentnejši predstavnik salonske kulture na Slovenskem.

Njegova hiša na ljubljanskem Bregu je bila središče intelektualno zahtevnega življenja v glavnem mestu Vojvodine Kranjske. Srečeval se je z zelo različnimi ljudmi, med katerimi so tudi najmočnejši ljudje tedanje Evrope, kakor večni francoski policijski minister in zadnji generalni guverner Ilirskih dežel Joseph Fouché in avstrijski državni kancler Metternich.

V njegovem salonu so izmenjevali svoje poglede slovenski razsvetljenci, prav tako pa je pomembno, da se je v njem oblikoval tudi eden najeminentnejših predstavnikov slovenske romantike Jernej Kopitar. Tudi za kulturno ustvarjalnost je bil Zosiov salon pomemben; omeniti gre vsaj baronovega sorodnika, skladatelja Franca Pollinija, ki je pozneje v Milanu postal dobrotnik Vincenza Bellinija, Antona Tomaža Linharta, Jurija Japlja in Valentina Vodnika.