Fizične omejitve planeta nam nakazujejo tudi fizične omejitve naravnih virov. Če bo človeštvo nadaljevalo z enakimi proizvodnimi in potrošniškimi trendi, bo za zadovoljitev potreb leta 2050 potrebovalo skoraj tri planete. Ki pa jih nimamo.
Naša naloga je torej vse napore usmeriti v to, da gospodarski razvoj in višjo kakovost življenja ustvarimo z manjšo in ponovno uporabo naravnih virov.

Kaj je krožno gospodarstvo?

Bistvo krožnega gospodarstva je, da vrednost v ciklu proizvodnje in potrošnje ohranjamo čim dlje. Za razliko od linearnega modela gospodarjenja, ki deluje po načelu »vzemi-(u)porabi-zavrzi«, verige vrednosti snujemo tako, da vire uporabljamo čim bolj skrbno in racionalno. Novi krožni poslovni modeli gradijo na ponovni uporabi, popravilu, predelavi in souporabi. Torej na povečanju učinkovitosti (upo)rabljenih virov, k čemur prispevamo z ustrezno zasnovo in oblikovanjem storitev in izdelkov ter krožno zasnovanim procesom proizvodnje in potrošnje. Pri tem prehajamo od ravnanja z odpadki do upravljanja z viri – cilj je »zero waste«, ničelna stopnja odpadkov. Delujemo v okviru planetarnih mej, z mislijo na dobrobit vsakogar. Povezujoč ekonomski, okoljski in družbeni vidik

Cilj Ljubljane je, ob udejanjanju praks krožnega gospodarstva, zmanjšati ogljični odtis, t.j. zmanjšati izpuste CO2 in drugih toplogrednih plinov ter posledično zmanjšati onesnaženost našega planeta.
Krožno gospodarstvo ni nov koncept – je način gospodarjenja, kakršnega so poznale naše babice in dedki, ki smo ga z razmahom proizvodnje in potrošnje zanemarili in opustili.

Mesta in regije so zibelke inovacij in družbeno-ekonomskih preobrazb z ogromnim potencialom za vodenje prehoda v krožno gospodarstvo. Upravljajo številne ključne sektorje kot so prostorsko načrtovanje, mobilnost in ravnanje z odpadki. Danes namreč kar 75 % Evropejcev živi v urbanih območjih, mesta pa globalno predstavljajo porabnike 75 % naravnih virov, proizvedejo 50 % vseh odpadkov in 60-80 % emisij toplogrednih plinov.

Naziv Zelena prestolnica Evrope (2016), organizacija konference Eurocities (2017), članstvo v programu CE100 fundacije Ellen MacArthur, sodelovanje z EUROCITIES, ICLEI, OECD in številne druge mednarodne aktivnosti ter projekti potrjujejo prepoznavnost Ljubljane kot zeleno, krožno usmerjene evropske prestolnice.