Projekt APPLAUSE - vzpostavitev predelave ITR

Oglejte si pregledni video projekta Applause (krajša verzija)

Oglejte si posnetek

Rezultati projekta APPLAUSE

Oglejte si pregledni video projekta Applause (daljša verzija).

Oglejte si posnetek

Projekt APPLAUSE: Kulinarična delavnica - Topinamburjev quiche

Topinambur je bližnji sorodnik sončnice.

Domovina: Severna Amerika.

Opis: Topinambur je do 3 m visoka zelnata trajnica z gomoljasto ... Preberi več > Topinambur je bližnji sorodnik sončnice.

Domovina: Severna Amerika.

Opis: Topinambur je do 3 m visoka zelnata trajnica z gomoljasto odebeljenimi korenikami. Steblo je zgoraj pogosto nekoliko razvejeno in srhkodlakavo. Listi so jajčastosuličasti, grobo nazobčani, pecljati, zgoraj raskavi in spodaj dlakavi. Na steblu se razvije več dolgopecljatih pokončnih koškov, ki v premeru merijo 4–8 cm. Vsi cvetovi so rumeni, jezičastih je 12–15, dolgi so do 4 cm in približno 1 cm široki. Plodovi so enosemenske rožke, dolge 4–6 mm, s kodeljico iz 4 ščetin.

Rastišča: Raste na sončnih legah na bogatih vlažnih tleh, kot so bregovi rek in potokov, gozdni robovi, ob cestah, na nasipališčih, redko tudi gojeno.

Čas cvetenja: September–november.

Zrelost semen: Pozna jesen, vendar semena pri nas ne dozorijo.

Razmnoževanje in razširjanje: Glavni način razmnoževanja je z razkosanjem korenik in gomoljev. Gomolje lahko nehote raznesemo s prstjo, če pa so sestoji topinamburja v bližini vodotokov, jih lahko prenaša tudi voda. < Manj

Oglejte si posnetek

Projekt APPLAUSE: Kulinarična delavnica - Topinambur z lisičkami

Topinambur je bližnji sorodnik sončnice.

Domovina: Severna Amerika.

Opis: Topinambur je do 3 m visoka zelnata trajnica z gomoljasto ... Preberi več > Topinambur je bližnji sorodnik sončnice.

Domovina: Severna Amerika.

Opis: Topinambur je do 3 m visoka zelnata trajnica z gomoljasto odebeljenimi korenikami. Steblo je zgoraj pogosto nekoliko razvejeno in srhkodlakavo. Listi so jajčastosuličasti, grobo nazobčani, pecljati, zgoraj raskavi in spodaj dlakavi. Na steblu se razvije več dolgopecljatih pokončnih koškov, ki v premeru merijo 4–8 cm. Vsi cvetovi so rumeni, jezičastih je 12–15, dolgi so do 4 cm in približno 1 cm široki. Plodovi so enosemenske rožke, dolge 4–6 mm, s kodeljico iz 4 ščetin.

Rastišča: Raste na sončnih legah na bogatih vlažnih tleh, kot so bregovi rek in potokov, gozdni robovi, ob cestah, na nasipališčih, redko tudi gojeno.

Čas cvetenja: September–november.

Zrelost semen: Pozna jesen, vendar semena pri nas ne dozorijo.

Razmnoževanje in razširjanje: Glavni način razmnoževanja je z razkosanjem korenik in gomoljev. Gomolje lahko nehote raznesemo s prstjo, če pa so sestoji topinamburja v bližini vodotokov, jih lahko prenaša tudi voda. < Manj

Oglejte si posnetek

Projekt APPLAUSE: Kulinarična delavnica - Štrboncljeva sladica

Tisti ringlo, ki ni ringlo, ampak je štrboncelj.

Domovina: Balkanski polotok in zahodna Azija

Opis: Mirobalana je manjše drevo, njeni poganjki ... Preberi več > Tisti ringlo, ki ni ringlo, ampak je štrboncelj.

Domovina: Balkanski polotok in zahodna Azija

Opis: Mirobalana je manjše drevo, njeni poganjki so rahlo trnati, listi imajo na pecljih žleze, cvetovi večinoma ne rastejo v socvetjih, ampak posamezno, plodovi so do 3 cm debeli, okrogli, rdeči ali rumeni in poprhnjeni. V Sloveniji je pogosta t. i. pisardovka (P. cerasifera ‘Pissardii’), njena sorta s temno rdečimi listi, belimi do rožnatimi cvetovi in škrlatnordečimi plodovi. Sorta ‘Nigra’ ima v prečnem prerezu rdeče poganjke in temno rdeče liste, ki so večji kot pri pisardovki. Vrsta je morfološko precej variabilna, možno je tudi, da pri nas obstajajo njeni križanci z drugimi gojenimi vrstami iz rodu sliv.

Rastišča: Raste na obrežjih rek, ruderalnih rastiščih, vzdolž železniških nasipov, na gozdnih robovih, gozdnih jasah, robovih cest in železnic. Navadno tvori zelo goste sestoje, v katerih drugih rastlin skorajda ni.

Čas cvetenja: Marec–april.

Zrelost semen: Julij–avgust.

Razmnoževanje in razširjanje: Semena razširjajo ptice, ki se prehranjujejo z njenimi plodovi. < Manj

Oglejte si posnetek

Projekt APPLAUSE: Kulinarična delavnica - Štrboncljeva hladna juha

Tisti ringlo, ki ni ringlo, ampak je štrboncelj.

Domovina: Balkanski polotok in zahodna Azija

Opis: Mirobalana je manjše drevo, njeni poganjki ... Preberi več > Tisti ringlo, ki ni ringlo, ampak je štrboncelj.

Domovina: Balkanski polotok in zahodna Azija

Opis: Mirobalana je manjše drevo, njeni poganjki so rahlo trnati, listi imajo na pecljih žleze, cvetovi večinoma ne rastejo v socvetjih, ampak posamezno, plodovi so do 3 cm debeli, okrogli, rdeči ali rumeni in poprhnjeni. V Sloveniji je pogosta t. i. pisardovka (P. cerasifera ‘Pissardii’), njena sorta s temno rdečimi listi, belimi do rožnatimi cvetovi in škrlatnordečimi plodovi. Sorta ‘Nigra’ ima v prečnem prerezu rdeče poganjke in temno rdeče liste, ki so večji kot pri pisardovki. Vrsta je morfološko precej variabilna, možno je tudi, da pri nas obstajajo njeni križanci z drugimi gojenimi vrstami iz rodu sliv.

Rastišča: Raste na obrežjih rek, ruderalnih rastiščih, vzdolž železniških nasipov, na gozdnih robovih, gozdnih jasah, robovih cest in železnic. Navadno tvori zelo goste sestoje, v katerih drugih rastlin skorajda ni.

Čas cvetenja: Marec–april.

Zrelost semen: Julij–avgust.

Razmnoževanje in razširjanje: Semena razširjajo ptice, ki se prehranjujejo z njenimi plodovi. < Manj

Oglejte si posnetek

Projekt APPLAUSE: Kulinarična delavnica - Robinijeva zmrzlina

Robinija, tako invazivna in tako uporabna.

Domovina: Severna Amerika

Robinija, znana tudi pod napačnim imenom akacija, je do 30 m visoko ... Preberi več > Robinija, tako invazivna in tako uporabna.

Domovina: Severna Amerika

Robinija, znana tudi pod napačnim imenom akacija, je do 30 m visoko listopadno drevo z redko, zračno krošnjo. Koreninski sistem je široko razrasel, gost in večinoma plitev, na ustreznih tleh globlji, v mladosti ima močno glavno korenino. Lubje, sprva gladko in sivo, pri starejših drevesih zlasti podolžno zelo globoko razpoka in porjavi. Mladi poganjki so goli, rjavkastordeči in značilno vzdolžno rebrasti.

Rastišča: Robinija najbolje raste na rahlih, globokih in rodovitnih peščenih tleh. Dobro prenaša slana tla, ne mara kamnitih terenov in rastišč z zastajajočo vodo ali visoko podtalnico. Tudi hude suše ne prenaša dobro. Je svetloljubna vrsta, najbolje uspeva v čistih sestojih, zasenčenost slabo prenaša. Občutljiva je na veter, sneg in zelo nizko temperaturo, prenaša pa onesnažen zrak. Pri nas se je uspešno vključila med domače rastje v gozdnem prostoru in je danes z 0,6 % v lesni zalogi najpogostejša tujerodna drevesna vrsta pri nas. Ponekod se močno razrašča in postaja nadležna invazivka, drugje jo zelo cenijo zaradi široke uporabnosti. Pogosto raste na gozdnih robovih, posekah, nasipih, obrežjih, v bližini naselij in na opuščenih kmetijskih površinah, v strnjen gozd pa se sama ne razširi. Pogosto je gojena kot okrasna in medonosna rastlina.

Čas cvetenja: Maj–junij.

Zrelost semen: Od septembra naprej. < Manj

Oglejte si posnetek

Projekt APPLAUSE: Sito za izdelavo papirja

Oglejte si posnetek

Projekt APPLAUSE: papirni lonček

Že v aprilu smo izdali Priročnik za domačo izdelavo izdelkov, ki smo ga sedaj dopolnili s štirimi dodatnimi recepti.

S pomočjo priročnika si boste ... Preberi več > Že v aprilu smo izdali Priročnik za domačo izdelavo izdelkov, ki smo ga sedaj dopolnili s štirimi dodatnimi recepti.

S pomočjo priročnika si boste lahko sedaj doma izdelali še semenski papir.

Navdušeni bomo, če boste tudi sami izdelali katerega izmed uporabnih izdelkov in nam fotografijo v digitalni obliki (kot .jpg ali prek programa za pošiljanje velikih datotek) poslali na naslov applause@ljubljana.si.

Z veseljem bomo fotografijo objavili na naših komunikacijskih kanalih. < Manj

Oglejte si posnetek

Projekt APPLAUSE: Izdelaj semenski papir

Že v aprilu smo izdali Priročnik za domačo izdelavo izdelkov, ki smo ga sedaj dopolnili s štirimi dodatnimi recepti.

S pomočjo priročnika si boste ... Preberi več > Že v aprilu smo izdali Priročnik za domačo izdelavo izdelkov, ki smo ga sedaj dopolnili s štirimi dodatnimi recepti.

S pomočjo priročnika si boste lahko sedaj doma izdelali še semenski papir.

Navdušeni bomo, če boste tudi sami izdelali katerega izmed uporabnih izdelkov in nam fotografijo v digitalni obliki (kot .jpg ali prek programa za pošiljanje velikih datotek) poslali na naslov applause@ljubljana.si.

Z veseljem bomo fotografijo objavili na naših komunikacijskih kanalih. < Manj

Oglejte si posnetek