EPK 2025: Abeceda Ljubljane, L kot LJUBLJANICA

Ljubljanica je markantna reka, ki je takorekoč ustvarila našo prestolnico. Reka sedmerih imen, ki je povezovala kraje in bila pomembna transportna ... Preberi več > Ljubljanica je markantna reka, ki je takorekoč ustvarila našo prestolnico. Reka sedmerih imen, ki je povezovala kraje in bila pomembna transportna arterija, danes povezuje občine in ustvarja novo, sodobno življenje. Njena mistika je bila čaščena že v prazgodovini. O tem pričajo številne arheološke najdbe. Ljubljanico bomo v programu Evropske prestolnice kulture 2025 celovito premislili skozi kulturno dediščino, znanost, ekologijo in umetnost. A če ima Ljubljanica pomembno mesto v delih največjega slovenskega pisatelja Ivana Cankarja, pa jo bomo leta 2025 občudovali in doživljali na plavajoči agori, unikatnem interaktivnem čolnu ter skozi plavajoči oder, ki bo ponujal sodobno-plesni program. Morda nam končno razkrije potopljeno rimsko tovorno ladjo v muzeju zgodovinskih plovil. Ljubljanica tako še naprej navdihuje tkanje novih vezi med naravo in kulturo.

Ljubljana je finalistka za naziv Evropska prestolnica kulture 2025.
V Mestni občini Ljubljana vidimo kandidaturo za naziv Evropska prestolnica kulture 2025 kot priložnost za uresničevanje strateških razvojnih ciljev mesta in regije. Tako se s podporo 25 občin Ljubljanske urbane regije podajamo na pot do naziva Evropske prestolnice kulture 2025. < Manj

Oglejte si posnetek

EPK 2025: Motovila

Pandemija covid-19 je destabilizirala že oblikovane kulturnopolitične strategije kulturno-kreativnega sektorja v mestih. Če kaj, potem je ravno v teh ... Preberi več > Pandemija covid-19 je destabilizirala že oblikovane kulturnopolitične strategije kulturno-kreativnega sektorja v mestih. Če kaj, potem je ravno v teh razmerah ključna izmenjava dobrih praks med mesti. V ta namen je Mestna občina Ljubljana v sodelovanju z Zavodom Motovila (CED Slovenija) in drugimi člani evropske mreže centrov Ustvarjalna Evropa (Creative Europe Desk) organizirala cikel pogovorov.

Evropska prestolnica kulture (EPK) je najpomembnejša pobuda Evropske unije na področju kulture.
V Mestni občini Ljubljana vidimo kandidaturo za naziv Evropska prestolnica kulture 2025 kot priložnost za uresničevanje strateških razvojnih ciljev mesta in regije. Tako se s podporo 25 občin Ljubljanske urbane regije podajamo na pot do naziva Evropske prestolnice kulture 2025. < Manj

Oglejte si posnetek

Mestna knjižnica Ljubljana se predstavi

Mestna knjižnica Ljubljana je zgodba o knjigah, branju, literaturi, kreativnosti, ljudeh in mestu. Tudi zgodba, ki oznanja, da so knjige popisovalke ... Preberi več > Mestna knjižnica Ljubljana je zgodba o knjigah, branju, literaturi, kreativnosti, ljudeh in mestu. Tudi zgodba, ki oznanja, da so knjige popisovalke preteklosti in znanilke prihodnosti ter da je branje neke vrste potovanje. Je preseganje vsakdana, poseganje po brezčasnih prostorih mnogoterih in raznolikih realnosti, ki tkejo gorišče naše dejavnosti – dobro knjigo, knjigo kot vir užitka in raznovrstnih informacij, ki vzgajajo bralce. Mestna knjižnica Ljubljana je povsod v mestu, prepoznava potrebe svojega okolja in jezdi na izzivih, ki jih prinašata prihodnost in razvoj. Vizionarsko zremo v prihodnost, nadaljujemo začrtane poti naših predhodnikov in oblikujemo zbirko ter dejavnosti, dostopne vsem uporabnikom, ki jim zaradi naše mobilnosti in prilagodljivosti vedno znova prihajamo naproti. Ljubljana je mesto kulture. Je mesto, ki bere in mesto, ki ima dobro knjižnico. < Manj

Oglejte si posnetek

Županov nagovor ob uveljavitvi novih ukrepov

Župan o novih ukrepih, brezplačnem parkiranju, ukinitvi javnega prevoza, kuhanju v šolah in delovanju vrtcev.

Oglejte si posnetek

Projekt APPLAUSE: Kulinarična delavnica - Topinamburjev quiche

Topinambur je bližnji sorodnik sončnice.

Domovina: Severna Amerika.

Opis: Topinambur je do 3 m visoka zelnata trajnica z gomoljasto ... Preberi več > Topinambur je bližnji sorodnik sončnice.

Domovina: Severna Amerika.

Opis: Topinambur je do 3 m visoka zelnata trajnica z gomoljasto odebeljenimi korenikami. Steblo je zgoraj pogosto nekoliko razvejeno in srhkodlakavo. Listi so jajčastosuličasti, grobo nazobčani, pecljati, zgoraj raskavi in spodaj dlakavi. Na steblu se razvije več dolgopecljatih pokončnih koškov, ki v premeru merijo 4–8 cm. Vsi cvetovi so rumeni, jezičastih je 12–15, dolgi so do 4 cm in približno 1 cm široki. Plodovi so enosemenske rožke, dolge 4–6 mm, s kodeljico iz 4 ščetin.

Rastišča: Raste na sončnih legah na bogatih vlažnih tleh, kot so bregovi rek in potokov, gozdni robovi, ob cestah, na nasipališčih, redko tudi gojeno.

Čas cvetenja: September–november.

Zrelost semen: Pozna jesen, vendar semena pri nas ne dozorijo.

Razmnoževanje in razširjanje: Glavni način razmnoževanja je z razkosanjem korenik in gomoljev. Gomolje lahko nehote raznesemo s prstjo, če pa so sestoji topinamburja v bližini vodotokov, jih lahko prenaša tudi voda. < Manj

Oglejte si posnetek

Projekt APPLAUSE: Kulinarična delavnica - Topinambur z lisičkami

Topinambur je bližnji sorodnik sončnice.

Domovina: Severna Amerika.

Opis: Topinambur je do 3 m visoka zelnata trajnica z gomoljasto ... Preberi več > Topinambur je bližnji sorodnik sončnice.

Domovina: Severna Amerika.

Opis: Topinambur je do 3 m visoka zelnata trajnica z gomoljasto odebeljenimi korenikami. Steblo je zgoraj pogosto nekoliko razvejeno in srhkodlakavo. Listi so jajčastosuličasti, grobo nazobčani, pecljati, zgoraj raskavi in spodaj dlakavi. Na steblu se razvije več dolgopecljatih pokončnih koškov, ki v premeru merijo 4–8 cm. Vsi cvetovi so rumeni, jezičastih je 12–15, dolgi so do 4 cm in približno 1 cm široki. Plodovi so enosemenske rožke, dolge 4–6 mm, s kodeljico iz 4 ščetin.

Rastišča: Raste na sončnih legah na bogatih vlažnih tleh, kot so bregovi rek in potokov, gozdni robovi, ob cestah, na nasipališčih, redko tudi gojeno.

Čas cvetenja: September–november.

Zrelost semen: Pozna jesen, vendar semena pri nas ne dozorijo.

Razmnoževanje in razširjanje: Glavni način razmnoževanja je z razkosanjem korenik in gomoljev. Gomolje lahko nehote raznesemo s prstjo, če pa so sestoji topinamburja v bližini vodotokov, jih lahko prenaša tudi voda. < Manj

Oglejte si posnetek

Projekt APPLAUSE: Kulinarična delavnica - Štrboncljeva sladica

Tisti ringlo, ki ni ringlo, ampak je štrboncelj.

Domovina: Balkanski polotok in zahodna Azija

Opis: Mirobalana je manjše drevo, njeni poganjki ... Preberi več > Tisti ringlo, ki ni ringlo, ampak je štrboncelj.

Domovina: Balkanski polotok in zahodna Azija

Opis: Mirobalana je manjše drevo, njeni poganjki so rahlo trnati, listi imajo na pecljih žleze, cvetovi večinoma ne rastejo v socvetjih, ampak posamezno, plodovi so do 3 cm debeli, okrogli, rdeči ali rumeni in poprhnjeni. V Sloveniji je pogosta t. i. pisardovka (P. cerasifera ‘Pissardii’), njena sorta s temno rdečimi listi, belimi do rožnatimi cvetovi in škrlatnordečimi plodovi. Sorta ‘Nigra’ ima v prečnem prerezu rdeče poganjke in temno rdeče liste, ki so večji kot pri pisardovki. Vrsta je morfološko precej variabilna, možno je tudi, da pri nas obstajajo njeni križanci z drugimi gojenimi vrstami iz rodu sliv.

Rastišča: Raste na obrežjih rek, ruderalnih rastiščih, vzdolž železniških nasipov, na gozdnih robovih, gozdnih jasah, robovih cest in železnic. Navadno tvori zelo goste sestoje, v katerih drugih rastlin skorajda ni.

Čas cvetenja: Marec–april.

Zrelost semen: Julij–avgust.

Razmnoževanje in razširjanje: Semena razširjajo ptice, ki se prehranjujejo z njenimi plodovi. < Manj

Oglejte si posnetek

Projekt APPLAUSE: Kulinarična delavnica - Štrboncljeva hladna juha

Tisti ringlo, ki ni ringlo, ampak je štrboncelj.

Domovina: Balkanski polotok in zahodna Azija

Opis: Mirobalana je manjše drevo, njeni poganjki ... Preberi več > Tisti ringlo, ki ni ringlo, ampak je štrboncelj.

Domovina: Balkanski polotok in zahodna Azija

Opis: Mirobalana je manjše drevo, njeni poganjki so rahlo trnati, listi imajo na pecljih žleze, cvetovi večinoma ne rastejo v socvetjih, ampak posamezno, plodovi so do 3 cm debeli, okrogli, rdeči ali rumeni in poprhnjeni. V Sloveniji je pogosta t. i. pisardovka (P. cerasifera ‘Pissardii’), njena sorta s temno rdečimi listi, belimi do rožnatimi cvetovi in škrlatnordečimi plodovi. Sorta ‘Nigra’ ima v prečnem prerezu rdeče poganjke in temno rdeče liste, ki so večji kot pri pisardovki. Vrsta je morfološko precej variabilna, možno je tudi, da pri nas obstajajo njeni križanci z drugimi gojenimi vrstami iz rodu sliv.

Rastišča: Raste na obrežjih rek, ruderalnih rastiščih, vzdolž železniških nasipov, na gozdnih robovih, gozdnih jasah, robovih cest in železnic. Navadno tvori zelo goste sestoje, v katerih drugih rastlin skorajda ni.

Čas cvetenja: Marec–april.

Zrelost semen: Julij–avgust.

Razmnoževanje in razširjanje: Semena razširjajo ptice, ki se prehranjujejo z njenimi plodovi. < Manj

Oglejte si posnetek

Projekt APPLAUSE: Kulinarična delavnica - Robinijeva zmrzlina

Robinija, tako invazivna in tako uporabna.

Domovina: Severna Amerika

Robinija, znana tudi pod napačnim imenom akacija, je do 30 m visoko ... Preberi več > Robinija, tako invazivna in tako uporabna.

Domovina: Severna Amerika

Robinija, znana tudi pod napačnim imenom akacija, je do 30 m visoko listopadno drevo z redko, zračno krošnjo. Koreninski sistem je široko razrasel, gost in večinoma plitev, na ustreznih tleh globlji, v mladosti ima močno glavno korenino. Lubje, sprva gladko in sivo, pri starejših drevesih zlasti podolžno zelo globoko razpoka in porjavi. Mladi poganjki so goli, rjavkastordeči in značilno vzdolžno rebrasti.

Rastišča: Robinija najbolje raste na rahlih, globokih in rodovitnih peščenih tleh. Dobro prenaša slana tla, ne mara kamnitih terenov in rastišč z zastajajočo vodo ali visoko podtalnico. Tudi hude suše ne prenaša dobro. Je svetloljubna vrsta, najbolje uspeva v čistih sestojih, zasenčenost slabo prenaša. Občutljiva je na veter, sneg in zelo nizko temperaturo, prenaša pa onesnažen zrak. Pri nas se je uspešno vključila med domače rastje v gozdnem prostoru in je danes z 0,6 % v lesni zalogi najpogostejša tujerodna drevesna vrsta pri nas. Ponekod se močno razrašča in postaja nadležna invazivka, drugje jo zelo cenijo zaradi široke uporabnosti. Pogosto raste na gozdnih robovih, posekah, nasipih, obrežjih, v bližini naselij in na opuščenih kmetijskih površinah, v strnjen gozd pa se sama ne razširi. Pogosto je gojena kot okrasna in medonosna rastlina.

Čas cvetenja: Maj–junij.

Zrelost semen: Od septembra naprej. < Manj

Oglejte si posnetek

Županov odziv na nasilne proteste v Ljubljani

Objavljamo županov odziv na nasilne proteste v Ljubljani v četrtek, 5. novembra 2020.

Oglejte si posnetek