Projekt APPLAUSE: papirni lonček

Že v aprilu smo izdali Priročnik za domačo izdelavo izdelkov, ki smo ga sedaj dopolnili s štirimi dodatnimi recepti.

S pomočjo priročnika si boste ... Preberi več > Že v aprilu smo izdali Priročnik za domačo izdelavo izdelkov, ki smo ga sedaj dopolnili s štirimi dodatnimi recepti.

S pomočjo priročnika si boste lahko sedaj doma izdelali še semenski papir.

Navdušeni bomo, če boste tudi sami izdelali katerega izmed uporabnih izdelkov in nam fotografijo v digitalni obliki (kot .jpg ali prek programa za pošiljanje velikih datotek) poslali na naslov applause@ljubljana.si.

Z veseljem bomo fotografijo objavili na naših komunikacijskih kanalih. < Manj

Oglejte si posnetek

Projekt APPLAUSE: Izdelaj semenski papir

Že v aprilu smo izdali Priročnik za domačo izdelavo izdelkov, ki smo ga sedaj dopolnili s štirimi dodatnimi recepti.

S pomočjo priročnika si boste ... Preberi več > Že v aprilu smo izdali Priročnik za domačo izdelavo izdelkov, ki smo ga sedaj dopolnili s štirimi dodatnimi recepti.

S pomočjo priročnika si boste lahko sedaj doma izdelali še semenski papir.

Navdušeni bomo, če boste tudi sami izdelali katerega izmed uporabnih izdelkov in nam fotografijo v digitalni obliki (kot .jpg ali prek programa za pošiljanje velikih datotek) poslali na naslov applause@ljubljana.si.

Z veseljem bomo fotografijo objavili na naših komunikacijskih kanalih. < Manj

Oglejte si posnetek

Govor župana Zorana Jankovića na podelitvi mestnih priznanj za leto 2020

Na Kongresnem trgu smo počastili prejemnike najvišjih priznanj Ljubljane za leto 2020. Nnaziv častna meščanka in častni meščan sta prejela prof. dr ... Preberi več > Na Kongresnem trgu smo počastili prejemnike najvišjih priznanj Ljubljane za leto 2020. Nnaziv častna meščanka in častni meščan sta prejela prof. dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič in prof. dr. Jože Mencinger. < Manj

Oglejte si posnetek

Kako izdelamo cvetlično ovojnico?

V evropskem projektu APPLAUSE izdelujemo pisemske ovojnice iz invazivnih tujerodnih rastlin, ki jih naberemo sami. Surovina za papir so suha stebla ... Preberi več > V evropskem projektu APPLAUSE izdelujemo pisemske ovojnice iz invazivnih tujerodnih rastlin, ki jih naberemo sami. Surovina za papir so suha stebla japonskega ali češkega dresnika, za okrasitev pa uporabimo cvetove več drugih vrst rastlin. < Manj

Oglejte si posnetek

Uspešno zaključen 12. Festival Junij v Ljubljani

Za nami je 12. Festival Junij v Ljubljani. V videu si lahko ogledate prelet dogajanja, ki nas je navduševal 🎬

Hvala vsem nastopajočim, hvala ... Preberi več > Za nami je 12. Festival Junij v Ljubljani. V videu si lahko ogledate prelet dogajanja, ki nas je navduševal 🎬

Hvala vsem nastopajočim, hvala gledalcem in se vidimo prihodnje leto!
#LJjunij #LJepk2025 #LJzate < Manj

Oglejte si posnetek

Rokavice gor: Repelent proti komarjem lahko naredimo sami

V letu 2017 smo začeli izvajati aktivnosti za preprečevanje širjenja tigrastega komarja. V ta namen v okviru tradicionalne akcije Za lepšo Ljubljano ... Preberi več > V letu 2017 smo začeli izvajati aktivnosti za preprečevanje širjenja tigrastega komarja. V ta namen v okviru tradicionalne akcije Za lepšo Ljubljano izvajamo izobraževalno preventivne dogodke.
Prebivalce MOL prosimo, da pospravijo svoje vrtove in balkone in na dogodke prinesejo odsluženo posodo iz keramike, plastike in kovine, mi pa jih za njihov trud nagradimo s sadikami zelišč, ki odganjajo komarje. Na dogodku Snaga brezplačno ponuja kakovosten kompost, ki nastane v Regijskem centru za predelavo odpadkov (Barje) iz ločeno zbranih bioloških odpadkov in ponuja enostavnejša popravila vrtnega orodja.
V letih 2017 in 2018 smo na dogodkih zbrali skupno 855 keramičnih, 2.045 plastičnih in 505 kovinskih posod ter hkrati razdelili 1.750 sadik rastlin, ki odganjajo komarje in 9.000 litrov komposta. 200 sadik rastlin, ki odganjajo komarje smo podarili tudi društvu Zeleni nadzorniki za polepšanje javnih površin, 250 sadik pa smo razdelili službam in oddelkom mestne uprave.
Izvajamo tudi delavnice za otroke. Pripravili pa smo tudi basen o komarju Tigru, ki jo lahko prenesete na svoj računalnik. < Manj

Oglejte si posnetek

Projekt APPLAUSE: razlaga projekta otrokom višjih razredov osnovnih šol

Oglejte si posnetek

Projekt APPLAUSE: Razlaga projekta otrokom nižjih razredov OŠ

Oglejte si posnetek

Projekt APPLAUSE: Kulinarična delavnica - Chutney iz štrbonclja

Tisti ringlo, ki ni ringlo, ampak je štrboncelj.

Domovina: Balkanski polotok in zahodna Azija

Opis: Mirobalana je manjše drevo, njeni poganjki ... Preberi več > Tisti ringlo, ki ni ringlo, ampak je štrboncelj.

Domovina: Balkanski polotok in zahodna Azija

Opis: Mirobalana je manjše drevo, njeni poganjki so rahlo trnati, listi imajo na pecljih žleze, cvetovi večinoma ne rastejo v socvetjih, ampak posamezno, plodovi so do 3 cm debeli, okrogli, rdeči ali rumeni in poprhnjeni. V Sloveniji je pogosta t. i. pisardovka (P. cerasifera ‘Pissardii’), njena sorta s temno rdečimi listi, belimi do rožnatimi cvetovi in škrlatnordečimi plodovi. Sorta ‘Nigra’ ima v prečnem prerezu rdeče poganjke in temno rdeče liste, ki so večji kot pri pisardovki. Vrsta je morfološko precej variabilna, možno je tudi, da pri nas obstajajo njeni križanci z drugimi gojenimi vrstami iz rodu sliv.

Rastišča: Raste na obrežjih rek, ruderalnih rastiščih, vzdolž železniških nasipov, na gozdnih robovih, gozdnih jasah, robovih cest in železnic. Navadno tvori zelo goste sestoje, v katerih drugih rastlin skorajda ni.

Čas cvetenja: Marec–april.

Zrelost semen: Julij–avgust.

Razmnoževanje in razširjanje: Semena razširjajo ptice, ki se prehranjujejo z njenimi plodovi. < Manj

Oglejte si posnetek

Projekt APPLAUSE: Kulinarična delavnica - Smoothie iz štrbonclja

Tisti ringlo, ki ni ringlo, ampak je štrboncelj.

Domovina: Balkanski polotok in zahodna Azija

Opis: Mirobalana je manjše drevo, njeni poganjki ... Preberi več > Tisti ringlo, ki ni ringlo, ampak je štrboncelj.

Domovina: Balkanski polotok in zahodna Azija

Opis: Mirobalana je manjše drevo, njeni poganjki so rahlo trnati, listi imajo na pecljih žleze, cvetovi večinoma ne rastejo v socvetjih, ampak posamezno, plodovi so do 3 cm debeli, okrogli, rdeči ali rumeni in poprhnjeni. V Sloveniji je pogosta t. i. pisardovka (P. cerasifera ‘Pissardii’), njena sorta s temno rdečimi listi, belimi do rožnatimi cvetovi in škrlatnordečimi plodovi. Sorta ‘Nigra’ ima v prečnem prerezu rdeče poganjke in temno rdeče liste, ki so večji kot pri pisardovki. Vrsta je morfološko precej variabilna, možno je tudi, da pri nas obstajajo njeni križanci z drugimi gojenimi vrstami iz rodu sliv.

Rastišča: Raste na obrežjih rek, ruderalnih rastiščih, vzdolž železniških nasipov, na gozdnih robovih, gozdnih jasah, robovih cest in železnic. Navadno tvori zelo goste sestoje, v katerih drugih rastlin skorajda ni.

Čas cvetenja: Marec–april.

Zrelost semen: Julij–avgust.

Razmnoževanje in razširjanje: Semena razširjajo ptice, ki se prehranjujejo z njenimi plodovi. < Manj

Oglejte si posnetek