Kanadska in orjaška zlata rozga - kako jo oddati v zbirni center?

Mnoge invazivne tujerodne vrste gojimo na vrtovih, večinoma kot okrasne rastline
V Sloveniji je število tujerodnih vrst, ki jih prepoznavamo kot ... Preberi več > Mnoge invazivne tujerodne vrste gojimo na vrtovih, večinoma kot okrasne rastline
V Sloveniji je število tujerodnih vrst, ki jih prepoznavamo kot invazivne, iz leto v leto večje.

V okviru projekta bomo razvili aplikacijo za samostojno prepoznavanje 25 rastlinskih vrst, posneli krajše filme o njihovih značilnostih in načinih odstranjevanja ter za 15 rastlinskih vrst izdelali tudi 3D modele.

Razširjenost rastlinskih vrst bomo ugotavljali s pomočjo analize ortofoto posnetkov in posnetkov satelita Sentinel-2, izvedli pa bomo tudi terenski popis prisotnih invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst na zemljiščih v lasti MOL.

Na območju MOL bomo v času trajanja projekta organizirali 60 prostovoljnih akcij, na katerih bodo udeleženci spoznavali problematiko invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst, se najpogostejše vrste naučili prepoznavati in tudi ustrezno odstraniti.

V projekt bomo vključili tudi otroke in starejše. V času trajanja projekta bomo organizirali 70 naravoslovno-tehničnih dni za vrtce in osnovne šole. Izvedli pa bomo tudi 30 delavnic za starejše, kjer se bodo udeleženci naučili prepoznavati tujerodne rastline in kako jih predelati v koristne izdelke. < Manj

Oglejte si posnetek

APPLAUSE - od škodljivih do uporabnih tujerodnih rastlin z aktivnim vključevanjem prebivalcev

Projekt naslavlja nerešena vprašanja glede ravnanja z invazivnimi tujerodnimi rastlinami v smislu zero-waste pristopa in krožnega ... Preberi več > Projekt naslavlja nerešena vprašanja glede ravnanja z invazivnimi tujerodnimi rastlinami v smislu zero-waste pristopa in krožnega gospodarstva.

Odstranjene invazivne tujerodne rastline pri nas trenutno kompostiramo ali sežigamo, s pilotnim projektom predelave v papir na polindustrijskem nivoju pa smo v Ljubljani že dokazali, da jih je mogoče uporabiti tudi v druge namene.

Predlagani sistem ravnanja z invazivnimi tujerodnimi rastlinami temelji na izobraževanju in sodelovanju s prebivalci Ljubljane ter treh principih delovanja:

»Naredi sam«
»Predelaj z nami«
»Oddaj v zbirnem centru«

Več tukaj: https://www.ljubljana.si/sl/moja-ljubljana/applause/ < Manj

Oglejte si posnetek

RogLAB - kreativno in inovativno središče

V središču Ljubljane se bo tovarna Rog, nekdaj pomembno industrijsko središče, prelevila v sodoben ustvarjalni prostor.

RogLab je prvi korak ... Preberi več > V središču Ljubljane se bo tovarna Rog, nekdaj pomembno industrijsko središče, prelevila v sodoben ustvarjalni prostor.

RogLab je prvi korak: majhno kreativno stičišče, polno opreme za hitro prototipiranje; ustanovila ga je Mestna občina Ljubljana.

Skupaj s 40 lokalnimi in mednarodnimi partnerji RogLab oblikovalcem, umetnikom in podjetnikom nudi opremo in tehnično pomoč pri izvedbi inovativnih zamisli.

Mnogi ustvarjalci se osredotočajo na izzive, ki jih prinaša življenje v urbanem okolju, in pereče družbene probleme.

V šestih letih obstoja je RogLab gostil več kot 4500 posameznih uporabnikov.

70 % med njimi je žensk. Poleg tega je v RogLabov izobraževalni program letno vključenih več kot 200 otrok.

S pomočjo RogLaba Mestna občina Ljubljana v malem merilu preizkuša načine dela, ki bi lahko postali bistven del bodoče revitalizirane tovarne Rog.

Z inovativnostjo in izvirnostjo bo tako ponovno služila ustvarjalnemu, podjetniškemu duhu Ljubljane. < Manj

Oglejte si posnetek

RogLAB - kreativno in inovativno središče

V središču Ljubljane se bo tovarna Rog, nekdaj pomembno industrijsko središče, prelevila v sodoben ustvarjalni prostor.

RogLab je prvi korak ... Preberi več > V središču Ljubljane se bo tovarna Rog, nekdaj pomembno industrijsko središče, prelevila v sodoben ustvarjalni prostor.

RogLab je prvi korak: majhno kreativno stičišče, polno opreme za hitro prototipiranje; ustanovila ga je Mestna občina Ljubljana.

Skupaj s 40 lokalnimi in mednarodnimi partnerji RogLab oblikovalcem, umetnikom in podjetnikom nudi opremo in tehnično pomoč pri izvedbi inovativnih zamisli.

Mnogi ustvarjalci se osredotočajo na izzive, ki jih prinaša življenje v urbanem okolju, in pereče družbene probleme.

V šestih letih obstoja je RogLab gostil več kot 4500 posameznih uporabnikov.

70 % med njimi je žensk. Poleg tega je v RogLabov izobraževalni program letno vključenih več kot 200 otrok.

S pomočjo RogLaba Mestna občina Ljubljana v malem merilu preizkuša načine dela, ki bi lahko postali bistven del bodoče revitalizirane tovarne Rog.

Z inovativnostjo in izvirnostjo bo tako ponovno služila ustvarjalnemu, podjetniškemu duhu Ljubljane. < Manj

Oglejte si posnetek

Energetsko napredni: Prenove 48 objektov v lasti MOL

V Mestni občini Ljubljana že od leta 2013 skrbimo za energetske prenove
objektov v naši lasti. Javne objekte opremljamo s sodobno in ... Preberi več > V Mestni občini Ljubljana že od leta 2013 skrbimo za energetske prenove
objektov v naši lasti. Javne objekte opremljamo s sodobno in okolju
prijazno energetsko infrastrukturo, katere cilj je bolj učinkovita raba
energije in posledično znižanje emisij toplogrednih plinov v okolje.

Do sedaj smo obnovili že 48 objektov. Med njimi smo
25 objektov celovito energetsko prenovili v skladu s
Pravilnikom o učinkoviti rabi energije v objektih (PURES) in
zahtevami, ki jih predpisuje evropska direktiva o energetski
učinkovitosti objektov.

Začetne faze projekta energetske prenove smo izvedli
izključno prek javnih razpisov in izkoriščanja vseh
razpoložljivih finančnih spodbud. V zadnjih letih pa smo
prenove čedalje bolj zaupali modelu javno-zasebnega
partnerstva, na nivoju energetskega pogodbeništva. Leta
2017 smo s konzorcijem družb Petrol in Resalta podpisali
koncesijske pogodbe za energetsko prenovo 48
javnih objektov v lasti Mestne občine Ljubljana. < Manj

Oglejte si posnetek

Pregled dreves z arboristom Nejcem Praznikom

Zdrava odrasla drevesa največ prispevajo h kakovosti življenja v mestu. Uspevajo v težkih urbanih razmerah, kar lahko skrajša njihovo stabilnost ... Preberi več > Zdrava odrasla drevesa največ prispevajo h kakovosti življenja v mestu. Uspevajo v težkih urbanih razmerah, kar lahko skrajša njihovo stabilnost oziroma življenjsko dobo. Ker pa želimo vsako odraslo drevo kar najdlje ohraniti – od hkratni skrbi za fizično varnost okolice – individualno obravnavamo vsakega izmed njih in nenehno posodabljamo znanje in opremo pri skrbi zanje.

Podoben status imajo posebna drevesa v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, med katerimi so tudi drevesne naravne vrednote v gozdu parka. Pri slednjih se lahko zgodi, da zaradi porušitve stabilnosti v najvišji starosti drevesa le-to ogroža mimoidoče obiskovalce. Nanje lahko padejo posamezne veje, poruši se lahko celo drevo. V primeru, ko z analizo presodimo, da ob odstranitvi odmrlih vej ali cele krošnje lahko pustimo stoječe deblo za npr. duplarje, dobi tako drevo status habitatnega drevesa. < Manj

Oglejte si posnetek

Festival Junij v Ljubljani

Festival Junij v Ljubljani je tradicionalna prireditev v središču Ljubljane, na Kongresnem trgu, ki omogoča brezplačna doživetja vrhunskih umetniških ... Preberi več > Festival Junij v Ljubljani je tradicionalna prireditev v središču Ljubljane, na Kongresnem trgu, ki omogoča brezplačna doživetja vrhunskih umetniških stvaritev s področij plesa, gledališča in glasbe.

Dopoldanski in popoldanski dogodki so namenjeni otrokom in mladini, večeri pa vrhunskim umetniškim dogodkom.

Festival vsako leto poteka meseca junija in pomembno prispeva k promociji kulturnih dogodkov ter približuje kulturo najširšemu krogu občinstva, saj so vsi dogodki brezplačni. V okviru festivala so organizirani tematski dnevi, ki posebej izpostavljajo in približujejo določeno umetniško zvrst.

Video: Barbara Brkovič < Manj

Oglejte si posnetek

Festival Junij v Ljubljani 2018

Festival Junij v Ljubljani je tradicionalna prireditev v središču Ljubljane, na Kongresnem trgu, ki omogoča brezplačna doživetja vrhunskih umetniških ... Preberi več > Festival Junij v Ljubljani je tradicionalna prireditev v središču Ljubljane, na Kongresnem trgu, ki omogoča brezplačna doživetja vrhunskih umetniških stvaritev s področij plesa, gledališča in glasbe.

Dopoldanski in popoldanski dogodki so namenjeni otrokom in mladini, večeri pa vrhunskim umetniškim dogodkom.

Festival vsako leto poteka meseca junija in pomembno prispeva k promociji kulturnih dogodkov ter približuje kulturo najširšemu krogu občinstva, saj so vsi dogodki brezplačni. V okviru festivala so organizirani tematski dnevi, ki posebej izpostavljajo in približujejo določeno umetniško zvrst.

Video: Barbara Brkovič < Manj

Oglejte si posnetek

Človek, čuvaj svoje mesto: ozaveščanje na Slovenski cesti

V Ljubljani nadaljujemo z aktivnostmi družbeno odgovorne kampanje »Človek, čuvaj svoje mesto.«, v okviru katere tokrat v ospredje postavljamo ... Preberi več > V Ljubljani nadaljujemo z aktivnostmi družbeno odgovorne kampanje »Človek, čuvaj svoje mesto.«, v okviru katere tokrat v ospredje postavljamo onesnaževanje okolja z odvrženimi žvečilnimi gumiji ter cigaretnimi ogorki.

Danes, 15. junija 2018, bo med 11. in predvidoma 15. uro na Slovenski cesti, pri Kazini, postavljena improvizirana mestna dnevna soba, s katero bomo ozaveščali in spodbujali mimoidoče, naj žvečilke in ogorke odvržejo v koše za odpadke, ne pa na tla.

Namen akcije je opozoriti na nesprejemljivost tovrstnega onesnaževanja našega okolja in poudariti pomen spoštovanja našega skupnega javnega prostora. < Manj

Oglejte si posnetek

Človek, čuvaj svoje mesto: Razdeljevanje pasjih vrečk v Tivoliju 2018

V Mestni občini Ljubljana že tretje leto pospešeno ozaveščamo z družbeno odgovorno kampanjo »Človek, čuvaj svoje mesto.«, s katero skozi vse leto ... Preberi več > V Mestni občini Ljubljana že tretje leto pospešeno ozaveščamo z družbeno odgovorno kampanjo »Človek, čuvaj svoje mesto.«, s katero skozi vse leto opozarjamo na nesprejemljivost vandalizma in poudarjamo pomen spoštovanja našega skupnega javnega prostora. Ozaveščanje meščanov in obiskovalcev o pomembnosti pobiranja pasjih iztrebkov smo postavili v njeno središče tudi ob letošnji akciji Za lepšo Ljubljano, ko smo razobesili plakate »A se ti zdi to v redu?« in pripravili tematski dogodek v Tivoliju. Na območju Pasje ravni, ki je med sprehajalci psov najbolj priljubljeno, smo odstranjevali pasje iztrebke, mesta, kjer so bili, pa označili z baloni z napisi »TUKAJ JE BIL PASJI IZTREBEK. Človek – A se ti zdi to v redu?!«. Tako smo nevestnim lastnikom psov nazorno prikazali posledice, ki nastanejo, če ne pobirajo iztrebkov njihovih ljubljenčkov. V akciji so sodelovali tudi mestni inšpektorji ter terenska ekipa Mladih zmajev, Ulični zmaji, ki so delili brezplačne biorazgradljive vrečke za pasje iztrebke. < Manj

Oglejte si posnetek