Ljubljana je politično, znanstveno in kulturno središče slovenskega naroda ter z nekaj več kot 288.000 prebivalci hkrati največje mesto v Sloveniji in njen najpomembnejši gospodarski center.

Prebivalci, pa tudi številni obiskovalci pravijo, da je Ljubljana mesto po človekovi meri.

Čeprav se po svoji velikosti uvršča med srednje velika evropska mesta in ohranja privlačno prijaznost manjšega kraja, ima vse, kar premorejo velike prestolnice - je politično in kulturno srce slovenskega naroda, pomembno evropsko trgovsko, poslovno, kongresno in sejemsko središče, pa tudi prometno, znanstveno in izobraževalno središče Slovenije.

Lega med severom in jugom je Ljubljano naravno določila za kraj, kjer so se srečevali trgovci in vojaki, pa tudi pogajalci, ki so tu večkrat sklepali mir. Zmagovalcem v napoleonskih vojnah se je zdelo primerno, da v tem mirnem mestu, kjer se križajo poti in srečujejo ljudje že od nekdaj, skličejo kongres Svete alianse, ki je 1821. leta za nekaj časa zapečatil usodo evropske politične geografije.

V Ljubljani se staro ljubeznivo prepleta z novim in zdi se, da je zgodovina vseh petih tisočletij, kolikor je stara naselbina na tem mestu, mesto pripravljala za to, da postane državna prestolnica. Posrečilo se ji je ohraniti sledove vseh obdobij bogate zgodovine; zapuščino rimske Emone, nekdanje mestno jedro z renesančnimi, baročnimi in secesijskimi pročelji, okrašenimi portali, romantičnimi mostovi, ki krasijo reko Ljubljanico, vegastimi strehami in s parkom, ki sega globoko v naročje mesta.

Tu so se srečevale kulture vzhoda in zahoda, a tudi umetnostna pojmovanja Italije z estetiko kiparjev srednjeevropskih katedral. Mestu današnjo podobo deloma daje italijanski barok, deloma pa dobrih dvesto let mlajša secesija, ki se odraža v slogu številnih zgradb, postavljenih takoj po potresu leta 1895.

Sodobni Ljubljani pa je v prvi polovici 20. stoletja vtisnil močan osebni arhitektonski pečat Ljubljančan, veliki evropski arhitekt Jože Plečnik. Mestno podobo so dopolnili njegovi, tudi na modernejše tokove prisegajoči učenci, obenem pa tudi stvaritve 'novega vala' priznanih mladih arhitektov. Vsi različni obrazi Ljubljane se ubrano združujejo v eno samo podobo.

Ljubljana je mesto kulture, je dom številnih gledališč, muzejev in galerij, ponaša pa se tudi z eno najstarejših filharmonij na svetu. Že na samem začetku 18. stoletja, leta 1701, je bila ustanovljena Academia philharmonicorum. Gre za prvo glasbeno združenje na Slovenskem, ki je načrtno razvijalo glasbeno produkcijo in bilo nosilec glasbenega baroka pri nas.

Med častnimi člani so bili tudi skladatelji takšnega slovesa, kot so Joseph Haydn, Ludwig van Beethoven in Johannes Brahms, pomembni interpreti kot violinist Nicolo Paganini, v letih 1881 in1882 pa je v njej kot dirigent, na samem začetku svoje glasbene kariere, deloval Gustav Mahler.

Kultura je za Ljubljančane način življenja in mišljenja ter del vsakdana. V prestolnici se vsako leto zvrsti več kot 10.000 kulturnih prireditev, med katerimi posebej omenjamo 10 mednarodnih festivalov. Prebivalce Ljubljane in obiskovalce navdušujejo umetniki vseh smeri - od vrhunskih glasbenih, gledaliških in likovnih ustvarjalcev do alternativnih in avantgardnih umetnikov.

V toplejših mesecih številne kavarniške mizice in stoli napolnijo obrežje Ljubljanice ter trge starega mestnega jedra. Tu se Ljubljančani srečujemo ob jutranji kavi, po skoraj obveznem sobotnem obisku ljubljanske tržnice ali nedeljskega bolšjega trga, ali pa na večernem klepetu s prijatelji. Prvi vtis, ki ga obiskovalec običajno dobi o Ljubljani je, da je to izredno mlado mesto, saj mu daje poseben utrip več kot 50.000 študentov.

Mesto je nastalo na stičišču štirih slovenskih pokrajin, zato je v številnih mestnih gostilnah z raznoliko ponudbo mogoče najti krajevne kulinarične posebnosti, da o izvrstnih vinih sploh ne govorimo. Ljubljana si ni kar tako prislužila mednarodnega naziva 'mesto vina in trte', saj je bila v preteklih stoletjih tudi središče vinskega trgovanja v naših deželah, že v času Emone pa so njeni prebivalci posadili trto na pobočju sedanjega grajskega hriba.

Danes je to mesto, kamor zahajajo znanstveniki zaradi njegove univerze ter inštitutov z mednarodnim slovesom, umetniki zaradi svetovno znanega grafičnega bienala, likovne akademije in neštetih likovnih galerij, gospodarstveniki zaradi številnih poslovnih srečanj in sejmov in mednarodni strokovnjaki zaradi kongresov - skratka: Ljubljana je mesto, kamor se ljudje pogosto vračajo, bodisi zato, ker jih tja zanese delo, bodisi zato, ker jim tja usmerijo korak lepi spomini s prejšnjega obiska.

Ljubljana je mesto, ki je številnim prijetnim evropskim prestolnicam podobno - nobeni pa enako. In če želite trdno zagotovilo, da je Ljubljana zanimiva, lepa in prijazna, vas bo verjetno prepričalo dejstvo, da so vanjo 'zaljubljeni' prav vsi Ljubljančani in, da je njeno ime, če upoštevamo eno od etimoloških razlag, "ljubljena".

Etimološke razlage

• Laburus / prastaro mestno božanstvo pri starih Slovanih
• Aluviana (lat.) / poplavljajoča reka
• Laubach / močvirja
• Ljubljena, luba / po Antonu Tomažu Linhartu in vsem ostalim, ki jim je mesto pri srcu