Volilna pravica je najpomembnejši element volilnega sistema. Gre za eno temeljnih političnih pravic državljana. Ločimo AKTIVNO in PASIVNO volilno pravico.

Aktivna volilna pravica se nanaša na krog oseb, ki imajo pravico voliti predstavniška telesa, medtem ko se pasivna volilna pravica nanaša na krog oseb, ki imajo pravico, da so izvoljene za člane teh teles.

Volilna pravica je splošna in enaka, kar pomeni, da je pravica vsakega državljana, ki je dopolnil 18 let, voliti in biti izvoljen ne glede na razredno, narodnostno, rasno, ekonomsko ali drugo pripadnost. Zakon lahko določi, pod katerimi pogoji imajo volilno pravico tudi tujci.
Podrobneje je volilna pravica urejena z zakonom o lokalnih volitvah.

Svobodna volilna pravica pomeni, da volivci lahko resnično svobodno izbirajo med različnimi kandidati oziroma političnimi strankami na volitvah. Svoboda volitev obsega tudi pravico vsakega volivca, da uveljavi svojo volilno pravico ali pa ne. Načelo svobodne volilne pravice je zlasti poudarjeno tudi v ustavi pri volitvah v državni zbor, vendar je treba glede na naravo ustavne ureditve to načelo upoštevati kot splošno načelo, ki velja za vse volitve.

Volivcu mora biti pri glasovanju zagotovljena svoboda glasovanja, kar še zlasti poudarja volilna zakonodaja. Svobodna volilna pravica je tudi kazenskopravno varovana. Navedeno načelo svobodne volilne pravice je tesno povezano z načelom tajnosti glasovanja. Ta je v našem volilnem sistemu določena že v ustavi in natančneje razčlenjena v volilni zakonodaji.

Varstvo volilne pravice in ugovor

Volilna pravica je temeljna politična pravica in je zato varovana s pravnimi sredstvi. Po naši zakonodaji je uveljavljanje varstva volilne pravice zagotovljeno v postopku pred volilnimi komisijami, pred državnim zborom, zagotovljeno pa je tudi sodno varstvo volilne pravice pred sodišči in pred ustavnim sodiščem.