Marjan Sedmak (1938)
Marjan Sedmak, univerzitetni diplomirani pravnik, analitični novinar, nekdanji zunanjepolitični komentator Dela, urednik časnika Republika, prevajalec, avtor strokovnega dela Mednarodni politični odnosi, je kot upokojenec leta 2017 zaključil drugi triletni mandat predsednika evropske federacije starejših AGE Platform Europe, ki združuje okoli 50 milijonov v različnih organizacijah povezanih upokojenk in upokojencev Evropske unije. Je predsednik Mestne zveze upokojencev Ljubljana, Osrednjeslovenske pokrajinske zveze društev upokojencev.
V tej vlogi je zaslužen kot pobudnik dnevnih centrov aktivnosti za starejše v Ljubljani, ki so postali v mednarodnem merilu edinstvena oblika ustvarjalnega življenja starejših. Predvsem za razvoj te oblike preseganja tako imenovane socialne smrti, je Mestna zveza upokojencev Ljubljana leta 2018 dobila priznanje v obliki plakete mesta Ljubljana. Kaj naj v mestnem svetu počne svetnik, ki je v kategoriji 65+ in na poti v 80+, se sprašuje. In pojasnjuje: Eurostat napoveduje, da se bo v EU število ljudi, zajetih v okrajšavo 60+, v prihodnjih desetletjih letno povečalo za dva milijona, število tistih, ki bodo starejši od 80 let (80+), pa naj bi se do leta 2060 potrojilo na 12 odstotkov prebivalstva. Ob tem se bo v strukturi prebivalstva zmanjševal delež mlajših. Kako torej v prihodnjih desetletjih ohraniti vzdržnost pokojninskih sistemov na eni strani in na drugi starejšim zagotoviti kakovostno življenje? S tem se je najprej kot član Sveta Age Platform Europe, nato kot podpredsednik in nazadnje kot predsednik ukvarjal več kot desetletje, tudi na praktični ravni. Eden od odgovorov je: pomagati ljudem, da bo staranje zdravo in da bodo ljudje v visoki starosti kar se da dolgo ostali samostojni, sposobni odločati o načinu svojega življenja.
Raziskave so opozorile na pomen zdravega življenja kot najpomembnejše sestavine preventive, prav tako pa so potrdile, da se življenjske funkcije telesa, vključno z umskimi, obnavljajo tudi v starosti, čeprav na žalost nekoliko počasneje. Ob tem pa staranje pozna še drugega tihega skrajševavca življenja – osamelost, izključenost iz soseske, skupnosti, družbe, skratka socialno smrt. Mestna občina Ljubljana se je že leta 2006 vključila v projekt starosti prijaznih mest in v tem procesu dobila tudi že vrsto priznanj. Starosti prijazno okolje je vsem prijazno okolje – mamicam, gibalno oviranim in celo turistom, ki se radi vračajo v Ljubljano. Pa še več: na mednarodnih srečanjih – denimo sredi novembra 2014 v Riminiju v navzočnosti 6000 udeležencev – so kot okolja, ki so vredna posnemanja, predstavili dve mesti – na prvem mestu Ljubljano in na drugem škotski Edinburg. Meni, da je po tej poti vredno stopati naprej ter razvijati okolja in prostore, ki utrjujejo skupnost in njeno strnjenost.