Biotska raznovrstnost

Preskoči osrednjo vsebino
foto

Foto: Nik Rovan

Mestni gozd je mozaik žive in nežive narave, kjer je vsak delček pomemben. Zapri oči in prisluhni zvokom v naravi. Koliko različnih lahko našteješ?

Lokacija totema: Mali bajer na Rakovniku

Mestni gozd Golovec je vir biotske pestrosti

Biotska pestrost, tudi biotska raznolikost, biotska raznovrstnost ali biodiverziteta, je raznolikost živih bitij. Vključuje vse rastline, živali in druge organizme. Vsi organizmi smo med seboj tesno povezani in se dopolnjujemo, sami pa ne bi mogli preživeti. Ljudje smo kot del narave močno odvisni od biotske pestrosti, zato je pomembno, da se njenega pomena zavedamo vsi.
Slovenija sodi med biotsko pestrejše države v Evropi. Na razmeroma majhnem prostoru najdemo zelo veliko število rastlinskih in živalskih vrst. Tudi mestni gozd Golovec predstavlja ključni »zeleni koridor« mesta Ljubljane z okoliškim hribovitim zaledjem oziroma vir biotske pestrosti za naše mesto.

foto
Foto: Nik Rovan

Ime »Golovec« izhaja iz dejstva, da je bila vzpetina nekdaj povsem gola, pokrita z obsežnimi travniki. Načrtno pogozdovanje območja se je začelo šele po letu 1890, kar nakazuje, da so gozdovi na Golovcu relativno mladi. S tem pa se je na območju tudi povečala biotska raznovrstnost.

Hrošči v mestnem gozdu Golovec

Strokovnjaki so v mestnem gozdu Golovec pri popisu varstveno pomembnih vrst zabeležili 146 različnih vrst hroščev. Med njimi sta dve vrsti, zavarovani po Evropski Direktivi o habitatih Natura 2000: močvirski krešič (znanstveno ime Carabus variolosus) in rogač (znanstveno ime Lucanus cervus). Štiri zabeležene vrste hroščev pa so zavarovane po Uredbi o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah (Uradni list RS 46/2004).

foto
V Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib smo leta 2018 odprli informacijsko točko Rogač, kjer so predstavljene značilnosti tega hrošča.

Življenjski prostor močvirskega krešiča je močvirno okolje nižinskih poplavnih gozdov, kjer prevladujejo črna jelša (Alnus glutinosa), veliki jesen (Fraxinus excelsior) in drugi listavci. Zelo vlažno okolje zamočvirjenih in zasenčenih gozdnih potokov z ohranjenimi naravnimi strugami je ključno za njegov nemoten razvoj. Mestne populacije močvirskega krešiča so velika redkost v evropskih mestih, saj je močvirski krešič v kar nekaj državah po Evropi že izumrl ali je na robu izumrtja. Podobno velja za potočnega raka koščaka (Austropotamobius torrentium), ki je prav tako pogost prebivalec ohranjenih gozdnih potokov ter hkrati prioritetna vrsta evropskega varstvenega pomena.
Hrošč veliki rogač za svoj obstoj potrebuje razkrajajoč les in korenine. Najpogosteje prebiva v starih deblih in prhnečih koreninah hrasta, kostanja, jesena in drugih listavcev. Ker je starih, debelih dreves v evropskih gozdovih, parkih in vrtovih vedno manj, spada med ogrožene vrste. Mesto Ljubljana je ena redkih evropskih prestolnic, kjer najde dovolj starih dreves, da lahko z družino živi v njih.

Ilustracija: Življenjski krog hrošča rogača (oblikovanje: Maria Fremlin, ilustracije: Carim Nahaboo, 2014)

Kačji pastir veliki studenčar

Pri ribnikih pri Rakovniku prebiva največja znana populacija kačjega pastirja po imenu veliki studenčar (Cordulegaster heros), zaradi česar je bilo to območje celo predlagano za Naturo 2000 za kačje pastirje. Studenčar je namreč evropski endemit in največji kačji pastir, saj samci dosežejo tudi 8 cm v dolžino. Je pokazatelj ohranjenosti potokov in gozdov, saj mu kot življenjski prostor ustrezajo le naravno ohranjeni gozdni potoki.
Zaradi človeških posegov je veliki studenčar uvrščen med ogrožene vrste in je zavarovan z Uredbo o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah. Prav na predlog Slovenije je vrsta zavarovana v celotni Evropski uniji z Direktivo o habitatih, dobršen del poznanih populacij pri nas pa je vključenih v varstvena območja evropskega ekološkega omrežja Natura 2000.

Netopirji v mestnem gozdu Golovec

foto
Drobni netopir  Foto: Luka Šparl

Poleg hroščev in kačjih pastirjev so pomembne indikatorske vrste tudi netopirji. Strokovnjaki so v letih 2017 in 2018 na območju Golovca in Grajskega griča zabeležili 15 različnih vrst netopirjev, kar je polovica vseh vrst, ki živijo v Sloveniji.
Dve vrsti sta po slovenskem Rdečem seznamu uvrščeni v kategoriji prizadetih vrst, in sicer mali podkovnjak (znanstveno ime Rhinolophus hipposideros) in navadni netopir (znanstveno ime Myotis myotis). Med vrstami evropskega varstvenega pomena pa je tudi zabeleženi širokouhi netopir (Barbastella barbastellus).

Za radovedne