Črni gaber (Ostrya carpinifolia Scop.) je do 20 metrov visoko drevo, katerega deblo doseže do 50 cm premera. Dobro uspeva na južnih toplih pobočjih, kjer so tla revna in imajo majhno sposobnost zadrževanja vode. Potrebuje veliko sonca. Pomemben je kot pionirska vrsta, ki porašča gola, sušna pobočja ali toplejša rastišča.

Ima široko razvejano krošnjo ter črno, močno razpokano skorjo, iz katere odstopajo pravokotne luske. Koreninski sistem je dobro razvit in globok. Listi so enostavni, podolgovato jajčasti in zašiljeni, po robovih dvakrat nazobčani, premenjalno razporejeni, zgoraj temno zeleni in bleščeči, na spodnji strani svetlejši in dlakavi ob žilah. Črni gaber je enodomna in vetrocvetna vrsta, ki cveti aprila in maja. Moška socvetja so v obliki mačic na koncu vej in se pojavijo že poleti. Naslednjo pomlad so med cvetenjem mačice dolge do 12 cm. Ženski cvetovi so združeni v zelenkaste klaske in se razvijejo spomladi z olistanjem. Plodovi dozorijo julija in avgusta ter na drevesu ostanejo vse do zime. Združeni so v storžasta soplodja, ki spominjajo na plodove hmelja. Mešički pri plodu so porasli z drobnimi ostrimi dlačicami, ki pri človeku lahko povzročijo vnetje kože.

Les črnega gabra je trd in težak, ima slabo razločne letnice. Uporablja se predvsem za kurjavo in za izdelavo orodja, včasih so ga uporabljali v kolarstvu, rezbarstvu in tekstilni industriji.