Evropski macesen (Larix decidua Mill.) je naš edini iglavec, ki pozimi odvrže iglice. Zraste do 40 metrov visoko in doseže premer do 1,5 metra. Uspeva na nadmorski višini od 200 do 2400 metrov in zahteva veliko svetlobe. Ker je drevo visokogorja, dobro prenaša mraz in pozebe. Odporen je proti močnemu vetru in snegu. Suše ne prenaša dobro. Macesen je v Sloveniji mogoče najti tudi v nižinskih gozdovih, kjer so ga umetno sadili zaradi kakovostnega lesa. To se ni obneslo, saj je na nižinskih rastiščih močno dovzeten za bolezen macesnov rak.

Skorja je sive barve in doseže debelino do 4 cm ter s staranjem postane vzdolžno razbrazdana. Koreninski sistem je sestavljen iz zelo globoke glavne korenine in močnih srčnih korenin. Krošnja je presvetljena. Rumeno-zelene iglice so dolge do 3 cm in imajo ob robu dva smolna kanala. Na kratkih poganjkih rastejo iglice v šopkih od 20 do 65 iglic, na dolgih poganjkih pa iglice rastejo posamezno. Macesen je enodomna in vetrocvetna vrsta, ki cveti od marca do maja. Rjavi storži dozorijo oktobra. So do 4 cm dolgi in na vejah ostanejo več let.

Macesnov les je zelo cenjen. Beljava je rumenkaste barve, jedrovina pa rdečkasta. Les je prožen, zelo obstojen in široko uporaben v gradbeništvu, za stavbno pohištvo, pohištvo in notranjo opremo, posodo in v rezbarstvu. Macesnova smola ima zdravilne učinke, prav tako iz nje pridelan terpentin.