Lipovec (Tilia cordata Mill) in lipa (Tilia platyphyllos Scop.) sta dve različni slovenski avtohtoni drevesni vrsti. V gozdovih srečamo predvsem lipovca. Zraste do 20 metrov visoko in ima do 15 metrov široko stožčasto krošnjo. Je razmeroma redko, vendar cenjeno gozdno drevo. Uspeva v vlažnih in hladnih legah, ustrezajo mu humozna tla. Je pogosta drevesna vrsta v parkih in drevoredih, saj odlično prenaša mestno okolje in vročino.

Skorja je sivo-rjave barve z navpičnimi brazdami. Listi so srčaste oblike in temno zelene barve. Na spodnji strani listov so v pazduhah žil šopki rjavih dlačic (pri lipi so te dlačice bele). Cveti v juniju in juliju cvetovi privabljajo metulje, čebele in druge žuželke. Pri lipovcu je v socvetju nad ovršnim listom združenih 5 do 15 cvetov (pri lipi so v enem socvetju trije cvetovi). Socvetja štrlijo izza listov v vse smeri (pri lipi so socvetja viseča). Dišeče cvetje obeh vrst nabiramo za zdravilne čaje, obe imata veljavo tudi kot medonosni vrsti. Plodovi so večsemenski okroglasti oreški s premerom 5 mm.

Les je mehak in lahek. Je belkaste ali rumenkaste barve in izrazitega ter prijetnega vonja. Uporablja se v rezbarstvu in mizarstvu, za izdelavo pohištva, glasbil, igrač, za kurjavo, idr. Ličje se je uporabljalo za izdelavo vrvi, vreč, košar, obutve in za povezovanje v vrtnarstvu in vinogradništvu. Listi in cvetovi se uporabljajo v zdravilstvu.

Vaško drevo, značilno za vasi slovenskih pokrajin, je običajno lipa. Razvije širšo krošnjo, pa tudi bolj dolgoživa je od lipovca, saj lahko doseže starost tudi 1000 let.