Navadna bodika (Ilex aquifolium L.) je vednozeleno drevo z bodičastimi listi. Zraste do višine 10 metrov in se pojavlja kot drevo ali grm. Dobro uspeva na kislih tleh, na vlažnih rastiščih z milimi zimami in svežimi poletji. Raste počasi in lahko doseže 100 let in več.

Navadna bodika je v Sloveniji zakonsko zaščitena, saj je bila v gozdovih vedno redkejša zaradi izkopavanja mladih drevesc za presajanje. Zaradi lepih rdečih jagod in bodičastih listov je razširjena predvsem kot okrasno drevo v parkih in vrtovih.

Zimzeleni usnjati listi so ovalni, njihov rob pa je nazobčan in ima ostre bodice. Po zgornji strani imajo povoščen videz, spodnja stran pa je svetlejša in bolj hrapava. Krošnja drevesa je piramidaste oblike.
Cvetovi drevesa so enospolni, majhni in bele barve na kratkih pecljih. Iz oplojenih cvetov se razvijejo majhne jagode rdeče barve, ki imajo na človeka odvajalni učinek, pri zaužitju velikega odmerka pa so celo strupene. V jagodi so štiri semena, s katerimi se rastlina razmnožuje.

Les je trd in obstojen, zato so ga včasih uporabljali namesto ebenovine, saj je njegova struktura podobna. Iz lesa se izdeluje šahovske figure ter ročaje posod za vroče napitke in hrano, saj les dobro prenaša visoke temperature. Skorja drevesa vsebuje veliko tanina in gost lepljiv sok, iz katerega so včasih kuhali »ptičji lim« za limanice. V zimskem času so rdeče jagode in bodičasti listi primerni za izdelavo zimzelenih šopkov in venčkov. Ponekod nadomešča tudi božično drevo.