Rdeči hrast (Quercus rubra L.) je tujerodna drevesna vrsta, ki izvira iz Severne Amerike, v Sloveniji pa so jo prvič opazili leta 1964. Ime je dobil po rdeče-oranžno obarvanih listih v jeseni. Zraste do 45 metrov visoko in je zelo hitre rasti.

V Sloveniji in tudi drugod po Evropi je rdeči hrast izredno pogosta parkovna vrsta. Najdemo ga tudi v gozdu, saj so ga v preteklosti pogosto sadili v nasadih in je poleg robinije, duglazije in zelenega bora najpogostejša tujerodna drevesna vrsta v Sloveniji. Glede rastišča ni izbirčen, na splošno je skromnejši od domačih hrastov. Najbolje uspeva na svetlih, dobro odcednih, rahlo kislih rastiščih, predvsem na peščeno-ilovnatih tleh. Dobro prenaša nizke in visoke temperature, sušo ter mestno okolje.

Listi so temno zelene barve, včasih bleščeči. So enostavni, dolgi do 25 centimetrov, različno plitvo narezani v krpe, ki so tako široke kot zareze med njimi. Krpe na listih imajo nazobčane vrhove, medtem ko so pri dobu in gradnu zaobljeni. Skorja je siva in gladka ter s starostjo plitvo razpoka in potemni. Končni popki na vejicah so razmeroma veliki in koničasti. Cveti konec maja. Moški cvetovi so združeni v rumene viseče mačice. Iz ženskih cvetov se razvije po dveh letih zorenja plod – želod. Skledica pri želodu je plitva in pokrita s prileglimi luskami.

Les rdečega hrasta je elastičen in srednje trd. Kakovost lesa je slabša kot pri domačih hrastih, a prirašča hitreje kot dob ali graden. Les se uporablja za kurjavo in za pridobivanje oglja. V njegovi domovini Severni Ameriki je les cenjen za izdelavo pohištva, talnih oblog in furnirja. V gozdovih v Sloveniji ga ne sadimo več, bolj pogosto ga kot okrasno drevo sadimo v mestih. Ponekod se lokalno lahko naturalizira in pomlajuje.