Tisa (Taxus bacata L.) je vednozelen iglavec, ki se pojavlja kot drevo ali grm ter zraste do 20 metrov višine. Deblo doseže premer do enega metra, pogosto pa se razvije iz več debel, ki se kasneje zrastejo skupaj. Raste počasi in ima zelo dolgo življenjsko dobo, saj lahko dočaka tudi 800 let in več. Dobro uspeva na svežih in humoznih tleh na apnencu. Največkrat raste v senci drugih dreves, čeprav prenese tudi polno sonce. Odporna je na sušo. Močno je razširjena kot okrasno drevo po parkih in vrtovih.

Skorja je rdečerjave barve, tanka in se lušči v luskah ali trakovih. Temnozelene bleščeče iglice so ploščate, široke do 2,5 mm in dolge do 3 cm. S spodnje strani so svetlejše barve z dvema svetlima progama listnih rež. Na veji ostanejo od 4 do 5 let. Koreninski sistem je močno razvejan, glavna korenina lahko sega zelo globoko v tla.

Tisa je dvodomna rastlina, z ženskimi cvetovi na eni in moškimi cvetovi na drugi rastlini. Cveti aprila in maja in je vetrocvetka. Na ženskih drevesih jeseni dozorijo rdeče jagode, ki so pravzaprav preobraženi storži. So hrana različnim pticam, ki nato z blatom raztrosijo nepoškodovana semena v trdem ovoju. Tisa je zelo strupeno drevo, saj so strupeni vsi deli, razen ovoja semena in cvetnega prahu. Najbolj so strupene iglice. Zaradi strupenosti in ker je njen les odličen za izdelavo lovskih in vojaških lokov ter samostrelov, so jo v srednjem veku tako množično sekali, da so jo skoraj iztrebili. Danes je na seznamu ogroženih vrst in je zavarovana.

Tisovina je izjemno trden in prožen les z lepo temno črnjavo, zato je že od nekdaj zelo iskana. Dandanes se le redko uporablja, saj večina tisovine na trgu izvira iz okrasnih dreves, posajenih v parkih ali vrtovih. Uporablja se za izdelavo pohištva, posode, okrasnih predmetov, glasbil, v rezbarstvu ter za podstavke za lovske trofeje. Iz tisinih iglic in skorje pridobivajo zdravilo proti nekaterim vrstam raka.