Trepetlika (Populus tremula L.) je drevo iz rodu topolov in zraste do 30 metrov visoko. Je kratkoživa drevesna vrsta, saj drevo začne trohneti že pri starosti 60 let. Že pri rahlem vetru listje zatrepeta, od tod tudi ime. Trepetlika je pionirska vrsta na ogolelih tleh, uporabna pa je tudi kot vrtna in okrasna rastlina. Največkrat uspeva ob poteh in gozdnih posekah, živih mejah in ob potokih.

Deblo je vitko in zraste do 1 metra premera. Skorja je sive barve, gladka ali plitvo razpokana. Listi na dolgih pecljih so skoraj okrogli in na zgornji strani svetlo zeleni in svetleči, kot povoskani. Na spodnji strani listi niso svetleči. Jeseni se obarvajo v lepe oranžno-rumene odtenke. Trepetlika je dvodomna in vetrocvetna vrsta, ki cveti marca in aprila pred olistanjem. Enospolni cvetovi so združeni v viseče, 7 do 10 cm dolge enospolne mačice, ki poganjajo na koncu enoletnih vejic. Plodovi so gole, rjavkaste podolgovate glavice, v katerih so rumenorjava, drobna, z gostimi belimi dlačicami obraščena semena. Krošnjo ima rahlo in presvetljeno ter plitev, a zelo široko razrasel koreninski sistem. Poganjki iz korenin odženejo tudi 40 metre stran od debla, zato se drevesa pojavljajo v gručah.

Les trepetlike je lahek in ne preveč trden, vendar za nekatere izdelke zelo cenjen. Gori z velikim plamenom in skoraj brez saj, zato iz njega izdelujejo vžigalice. Les se uporablja tudi za različne zabojčke in embalažo, okvire čolnov, kot polnilo pri izdelavi železniških vagonov in pohištva, za risalne mize ali kot odlična surovina za celulozo in lesno volno. Brsti trepetlike se uporabljajo v zdravilstvu.