Stara bukev je dom za številne prebivalce gozda. Ali poznaš katerega?

Lokacija totema: izjemno drevo (bukev) pri vstopni točki »Center«

Izjemna drevesa v mestnem gozdu Golovec

V mestnem gozdu Golovec je ohranjenih več izjemnih dreves, ki dosegajo nadpovprečne višine in debeline. Nudijo življenjski prostor številnim mahovom, lišajem, glivam, žuželkam, pticam, glodalcem, netopirjem in drugim bitjem, ki za svoj obstoj potrebujejo stara drevesa z duplinami ali razkrajajoč les.

Netopirji v mestnem gozdu Golovec

Drobni netopir  foto: Luka Šparl

Ena takih živali so netopirji. Strokovnjaki so v letih 2017 in 2018 na območju Golovca in Grajskega griča zabeležili 15 različnih vrst netopirjev, kar je polovica vseh vrst, ki živijo v Sloveniji. Dve vrsti sta po slovenskem Rdečem seznamu uvrščeni v kategoriji prizadetih vrst, in sicer mali podkovnjak (znanstveno ime Rhinolophus hipposideros) in navadni netopir (znanstveno ime Myotis myotis). Med vrstami evropskega varstvenega pomena pa je zabeležen tudi širokouhi netopir (znanstveno ime Barbastella barbastellus).
Dnevno zatočišče si netopirji pogosto poiščejo v duplinah starih, debelih dreves ali v špranjah pod odstopajočim lubjem. Ker je starih, debelih dreves v evropskih gozdovih, parkih in vrtovih vedno manj, spadajo med ogrožene vrste. Mesto Ljubljana je ena redkih Evropskih prestolnic, kjer netopirji najdejo dovolj starih dreves za dnevno zatočišče. Zato so stara, debela drevesa izrednega pomena za ohranjanje biotske pestrosti gozdov.
Stara debla dreves počasi prhnijo in se spreminjajo v humus – postala bodo del gozdnih tal. Hkrati ta drevesa proizvajajo ogromne količine semen, ki zagotavljajo naravno pomlajevanje gozda, brez vnašanja sadik iz drevesnic.

Navadna bukev

Navadna bukev (Fagus sylvatica L.) je eno izmed najbolj razširjenih dreves v mestnih gozdovih Golovca. Zraste do 40 m visoko in ima premer debla do 1 metra, posamezna drevesa pa lahko dosežejo večje dimenzije. Dobro uspeva na svežih in globokih s kalcijem bogatih tleh. Dobro uspeva tudi v senci, predvsem mlade bukve lahko več deset let rastejo v senci drugih dreves.

Šestglava bukev foto: Klemen Strmšnik 

Deblo ima sivo in gladko skorjo, na kateri so jasno vidni ostanki odpadlih vej (slepice). Popki so podolgovati, 2 cm dolgi in rjave barve. Listi so ovalni, dolgi od 4 do 10 cm. Spomladi so svetlo zeleni, preko poletja pa potemnijo in postanejo temno zeleni. Bukev cveti maja, plodovi – žir – pa dozorijo zgodaj jeseni.
Les bukve se široko uporablja. Ima odtenke od bledo rumenkaste barve pa vse do rdečkasto rjave barve. Bukev lahko vsebuje "rdeče srce". To je rdeče obarvan les v notranjosti debla, ki nastane zaradi poškodb drevesa. Pri sušenju les rad poka in se krivi, sicer pa je trden, žilav in odporen proti obrabi. Les slabše kakovosti je primeren za drva in celulozo, kakovostnejši les pa se uporablja za izdelavo pohištva, parketa, za kolarske izdelke in vezane plošče. Na prostem je bukov les slabo obstojen in propade v štirih do šestih letih. Žir se je nekoč uporabljal za prehrano živali in za izdelavo olja.
Bukev se uporablja tudi v okrasne namene. Obstaja več kot 70 različnih sort bukve, ki jih najdemo po številnih parkih in vrtovih v Evropi. Tako je na Golovcu mogoče najti rdečelistno bukev.

Za radovedne

• Našel sem netopirja. Kaj naj storim? Obrni se na Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev.