Na območju Golovca ima gozd izjemno poudarjene socialne in ekološke vloge, zato tam redno opravljamo potrebna negovalna, pomladitvena in vzdrževalna dela. S tem izboljšujemo stanje gozda na tem območju, ki je z odlokom Mestne občine Ljubljana razglašen za gozd s posebnim namenom.

S projektom URBforDAN gremo še korak dlje in tako posebno pozornost med urbanimi gozdovi v Ljubljani posvečamo prav Golovcu, ki smo ga, skupaj s slovenskim partnerjem Zavodom za gozdove Slovenije, izbrali za izvedbo tega pilotnega projekta.

Golovec smo prepoznali kot pravi prostor za preizkušanje inovativnih rešitev, ki izhajajo iz narave in s katerimi bomo izpolnili ter nadgradili njegove ekološke, ekonomske in socialne funkcije. Tako bomo z vključevanjem vseh deležnikov in ciljnih skupin vzpostavili ustrezen način za učinkovito skupno gospodarjenje z gozdom.

Golovec je že sedaj priljubljena točka, kjer se tako Ljubljančani kot obiskovalci mesta radi sprehajajo, tečejo in kolesarijo, zlasti po 4,2 km delu Poti spominov in tovarištva, ki poteka po tem območju, nabirajo gobe, zelišča, kostanj in druge gozdne plodove ter sadeže. Zaradi biodiverzitete predstavlja pomembno izobraževalno in učno okolje. Ob vznožju je tudi Rakovniški bajer, kjer poteka ribolov, ljubitelji astronomije pa radi obiščejo observatorij.

Golovec se razteza na približno 650 ha, njegovo površino pretežno prekriva gozd (635 ha), del so pa negozdne površine (15 ha). Lastništvo je precej razdrobljeno, saj je dobrih 86 % gozda v lasti fizičnih in pravnih oseb (približno 450 lastnikov in solastnikov), preostanek pa v državni in občinski lasti.

Prav zato je pomembno, da skozi projekt URBforDAN vzpostavimo vključujoč pristop, s katerim bomo povezali različne deležnike v platformo in tako z učinkovitejšim sodelovanjem sprejeli prave odločitve za upravljanje z gozdom.

Ključno je sodelovanje z deležniki 

Kot posebnost s projektom razvijamo participativno in integrirano upravljanje urbanih oziroma mestnih in primestnih gozdov, ki so pomembna območja naravne dediščine. Največji izziv v Ljubljani je namreč zelo razdrobljeno lastništvo gozdov in pomanjkanje povezovanja ter koordinacije med njimi, kar ovira uresničitev navedenih ciljev.

Pričakujemo, da bomo v sklopu projekta izboljšali sodelovanje med ključnimi deležniki (upravitelji in lastniki gozdov, uporabniki oz. obiskovalci, strokovna javnost, nevladne organizacije …), in sicer z njihovim aktivnim vključevanjem v projektne dejavnosti ter ukrepe. Razvili bomo najustreznejšo obliko sodelovanja za povezovanje teh skupin pod mentorstvom Mestne občine Ljubljana in Zavoda za gozdove Slovenije. To bo tudi osnova za pripravo mednarodnih smernic ter prenos dobrih praks in izkušenj v druga evropska mesta.

Sodelavci Zavoda za gozdove Slovenije partnerjem projekta predstavljajo območje urejanja v Ljubljani. Foto: Vita Kontić

Uredili bomo rekreacijske in učne poti 

Bolj oprijemljivi rezultati projekta na terenu bodo vidni predvsem v letu 2020, ko bomo na območju Golovca uredili pet vstopnih točk za obiskovalce, poti za pešce in kolesarje ter jahalne poti. Namestili bomo oznake, smerokaze in informativne table z opisom območja kot naravne dediščine, posameznih ureditev in drugih vsebin na lokaciji, prav tako pa tudi urbano opremo, med drugim lesene klopi in mize. Označili bomo učno pot, uredili tematsko otroško igrišče za izobraževanje v naravi in vzpostavili t. i. tiho območje s posebnim prostorom za sproščanje.

Na Golovcu bomo uredili in označili poti, tudi tiste za kolesarje. Foto: Vita Kontić

Nova mobilna aplikacija

Uporabnikom bo na voljo tudi aplikacija za pametne telefone, ki bo nudila informacije o vsebinah na območju ter tako omogočala še boljšo izkoriščenost na novo urejenih površin. Konkretni ukrepi odvisni tudi od predlogov udeležencev posameznih delavnic in drugih dogodkov za različne javnosti.

S podaljšanjem projekta novosti tudi na Šmarni gori

V Ljubljani smo si s podaljšanjem projekta do konca septembra 2021 zadali dodatno nalogo, da po zgledu Golovca, skupaj z uporabniki prostora in lastniki gozdov, pripravimo operativni načrt upravljanja tudi za Šmarno goro in da območje ustrezno dopolnimo z urbano opremo.

Načrtujemo ureditev vstopnih točk z informativnimi tablami, namestitev smernih in informativnih totemov, popravilo že nameščenih klopi ter po potrebi namestitev novih klopi in stojal za kolesa.

Poleg tega bomo v okviru razširitve projekta uresničili eno izmed zmagovalnih projektnih idej, prispelih na naš naslov v okviru natečaja Ohranjamo zelena pljuča mesta (https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/znani-so-zmagovalci-natecaja-ohranjamo-zelena-pljuca-mesta/).