V Ljubljani pijemo čisto in tehnološko neobdelano vodo. Varna oskrba s pitno vodo v Ljubljani že več kot stoletje temelji na vodnih virih, ki jih najdemo v neposredni bližini mesta. Naša država je ena izmed bolj vodnatih držav v Evropi, kar pomeni, da se skozi lokalni vodni tok pretaka nadpovprečno veliko vode. V Ljubljani smo postavili številne pitnike. Ljubljančani in obiskovalci mesta jih najdejo v mestnem središču in na zelenem mestnem obrobju.

S padavinami in dotokom pridobimo več vode, kot je porabimo. V podzemnih vodah so glavne svetovne zaloge pitne vode in nič drugače ni v Ljubljani. Do svojih vodnih virov smo prijazno, zeleno mesto in imamo možnost, da z ustreznim prostorskim načrtovanjem ohranimo ta biser tudi za prihodnje generacije. 

Voda je dostopna vsem

Vodni viri ljubljanskega vodovodnega sistema so že od leta 1955 zaščiteni z vodovarstvenimi območji. V Ljubljani spremljamo kakovost podzemne vode Ljubljanskega polja in Ljubljanskega barja, ki sta glavna vira pitne vode za mesto Ljubljana. Izvajamo tudi mikrobiološke raziskave osmih vodotokov, in sicer v kopalni sezoni ter ostale parametre enkrat letno v času nizkih pretokov. 

V zadnjih letih opažamo izboljšanje kakovosti podzemne vode, saj mejne vrednosti niso bile presežene na nobenem merilnem mestu že od konca leta 2015. 

V letu 2017 smo pričeli z monitoringom mikrobioloških parametrov na treh lokacijah na desnem bregu Ljubljanice: na Špici, pred Hradeckega mostom in na Cankarjevem nabrežju. Tako bomo pridobili informacije za nadaljnje načrtovanje potrebnih ukrepov za izboljšanje kakovosti vode. Izvajamo tudi monitoring Tivolskega ribnika, kamor zelo radi zahajajo Ljubljančani in drugi obiskovalci parka.

Menjava cestnih svetilk in svetilk v naseljih

V Ljubljani smo z menjavo svetilk po Uredbi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja pričeli v letu 2008. Podjetje Javna razsvetljava v Ljubljani uporablja sodobne svetlobne vire, ki so energetsko učinkoviti in znatno zmanjšujejo vplive na okolje.

Tla otroških igrišč javnih vrtcev in osnovni šol v Ljubljani neonesnažena

V preteklih letih smo preverili kakovost tal 95 otroških igrišč javnih vrtcev v MOL ter 32 otroških igrišč javnih osnovnih šol. Na slednjih prekoračitve kritičnih imisijskih vrednosti nevarnih snovi v tleh niso bile ugotovljene, na igriščih javnih vrtcev pa smo ugotovili 4 prekoračitve, pri čemer smo tla takoj tudi ustrezno sanirali. Na teh lokacijah je bil vzrok onesnaženosti nasutje že onesnažene, od drugod pripeljane zemljine v preteklosti.

Strateška karta hrupa

V skladu z evropsko direktivo o hrupu smo v letu 2008 izdelali strateško karto hrupa za Mestno občino Ljubljana, ki smo jo v letu 2014 nadgradili z novelirano karto, upoštevajoč lokalne ceste s prometom nad enim milijonom vozil letno. S tem smo ocenili dejansko obremenjenost okolja in prebivalcev Ljubljane s hrupom ter pridobili potrebne strokovne podlage za izdelavo operativnega programa varstva pred hrupom, ki ga pripravljamo v sodelovanju z Ministrstvom RS za okolje in prostor. Z zaporo mestnega središča za motoriziran promet smo zmanjšali hrup za 6 dB, karta hrupa pa je pokazala tudi, da smo v povprečju prebivalci Ljubljane manj obremenjeni z nočnim hrupom (nad 65 dB) kot prebivalci drugih evropskih mest. Pripravljamo pa že novo karto hrupa za MOL za izhodiščno leto 2017.

S 1. avgusta 2011 je v Mestni občina Ljubljana začela veljati brezplačna uporaba javnih stranišč. Ob uvedbi smo opazili večje zadovoljstvo uporabnikov, manjše stroške obratovanja in ne nazadnje tudi manjšo onesnaženost mestnih površin z urinom.

Sanitarije na desetih lokacijah Snagini zaposleni čistijo in kontrolirajo periodično vsako uro. Zaposleni krožijo med lokacijami sanitarij in skrbijo za čiščenje, vzdrževanje, oskrbo z materialom, kontrolo prostorov in delovanje naprav. 

Pogoji za oglaševanje na javnih mestih na območju MOL so določeni v Odloku o občinskem prostorskem načrtu – izvedbeni del (Uradni list RS, št. 78/10, 10/11 - DPN, 22/11 - popr., 43/11 - ZKZ-C, 53/12 - obvezna razlaga, 9/13, 23/13 - popr. in 72/13 – DPN) in v Odloku o oglaševanju (Uradni list RS, št. 10/11 in 3813), v nadaljnjem besedilu: Odlok. Prosto lokacijo na javnem mestu za postavitev objekta za oglaševanje se lahko pridobi po vrstah objektov na podlagi vloge stranke ali na podlagi javnega razpisa.

Na podlagi 7. člena Odloka, lahko prosto lokacijo na javnem mestu za postavitev naslednjih objektov za oglaševanje - bodisi objekta za obešanje transparentov za čas trajanja prireditve, velike in male stenske table na gradbiščnih ograjah ali objekta s poslikavami na platnih gradbenih odrov za čas trajanja vzdrževanja ali gradnje, ali bodisi prenosnega uličnega panoja tipa A za čas trajanja kulturnih prireditev, humanitarnih akcij in drugih prireditev pridobi stranka za podlagi vloge.

Lokacije za oglaševanje na velikih samostoječi ali stenskih tablah, malih samostoječih ali stenskih tablah, velikih samostoječih ali stenskih svetlobnih vitrinah, vrtljivih lamelnih samostoječih ali stenskih tablah, samostoječih ali stenskih svetlobnih prikazovalnikih (displeji), malih samostoječih ali stenskih svetlobnih vitrinah, malih svetlobnih vitrinah na avtobusnih postajališčih, plakatnih stebrih - okrogli ali tristrani, obešankah na drogovih javne razsvetljave je MOL v letu 2007 oddal izvajalcem oglaševanja na podlagi pogodb o ureditvi medsebojnih razmerij v zvezi z oglaševanjem na javnem mestu.

MOL do izvedbe javnega razpisa za lokacije v skladu z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu – izvedbeni del (z izjemo lokacij glede na vrsto objekta, ki se lahko odda na podlagi vloge stranke) ne izdaja novih dovoljenj za oglaševanje.

Grafitiranje je tudi del umetniškega likovnega izraza in sestavni del urbane kulture, zato smo v sodelovanju s predstavniki grafitarjev konec leta 2011 izbrali in določili lokacije, na katerih je grafitiranje dovoljeno. S tem smo želeli spodbuditi tudi dvig kakovosti grafitiranja in obogatiti podobo javnih prostorov, obenem pa preprečiti tovrstno uničevanje javnih površin, o čemer smo osveščali tudi v kampanji Človek. Nadzor nad grafitiranjem oziroma pisanjem po objektih je opredeljen v Zakonu o varstvu javnega reda in miru (Ur.l. RS št 70/2006), ki določa, da se kaznuje tistega, ki piše ali riše po zidovih, ograjah ali drugih javno dostopnih krajih, razen na krajih kjer je to dovoljeno. Nadzor nad temi določbami izvajata Policija in Mestno redarstvo MOL. Po dogovoru se izvajajo terminsko usklajeni in skupni poostreni nadzori, katerih cilj je obravnava kršitev na območju prepovedanega pisanja po objektih. V skladu s pooblastili lahko tako policist kot mestni redar kršitelja, ki riše ali piše po zidovih, oglobita po določilih Zakona o javnem redu in miru.