Glede na izpostavljenost in obiskanost posameznih površin so travne površine kategorizirane, in sicer zaradi intenzitete košnje ali ostalega vzdrževanja.

Košnja 7x letno

• bolj izpostavljene obcestne zelenice ob mestnih vpadnicah 
• glavni mestni parki (Park Tivoli, Park Zvezda, Park slovenske reformacije, Miklošičev park, park Muste, Severni park, Šmartinski park ...)
• otroška igrišča 1. kategorije (15 otroških igrišč)

Košnja 5-6x letno

• manj izpostavljene obcestne zelenice ob mestnih vpadnicah 
• otroška igrišča 2. kategorije (41 otroških igrišč)

Košnja 4x letno

• obcestne zelenice ob manj izpostavljenih ulicah
• zelenice v nekaterih parkih
• otroška igrišča 3. kategorije (158 otroških igrišč)

Zanimivi podatki

• Košnjo javnih travnih površin opravlja 44 sodelavcev javnega podjetja VOKA SNAGA.
• Sodelavci imajo za košnjo na voljo 26 štirikolesnih kosilnic in 18 nahrbtnih kosilnic.
• Vseh javnih travnih površin, ki jih kosijo sodelavci Snage je 228 hektarjev.
• Trajanje košnje je odvisno od številnih dejavnikov: višina trave, vremenske razmere, teren ... 
• Travo po košnji dostavijo v RCERO Ljubljana. Travo skupaj z ločeno zbranimi bioodpadki predelamo v prvovrsten kompost.

Košnja na območju otroškega igrišča Glinškova ploščad

Foto: Vita Kontić Bezjak

Jeseni ljubljanske parke in ulice prekrije pisano listje. Ker je odpadlo listje lahko moteče in celo nevarno, ekipe javnega podjetja Voka Snaga le-temu namenjajo posebno pozornost.

Listje odstranjujejo kar z 288 hektarjev cestnih površin in 278 hektarjev zelenih površin, to pa na sezono nanese kar okoli 550 ton listja.

Iz listja nastane kompost Rastko

V Regijskem centru za ravnanje z odpadki (RCERO) Ljubljana odpadlo listje s podobnimi procesi, kot se dogajajo v naravi (anaerobna fermentacija), predelamo v kompost Rastko, ki je najvišjega kakovostnega razreda in primeren za uporabo na vrtovih in njivah. V procesu predelave nastaja tudi bioplin, ki ga uporabimo za pridobivanje elektrike in toplote. To je še en primer dobre prakse krožnega gospodarstva v Mestni občini Ljubljana.

Kam z odpadlim jesenskim listjem?

Možnosti, kako ravnati z odpadnim listjem in drugimi vrtnimi odpadki, je več.

Listje spada med biološke odpadke, zato ga lahko odložite v rjave zabojnike za biološke odpadke.

Če je listja več, ga lahko pospravite v 50- ali 100-litrske tipizirane vreče JP Voka Snaga in jih na dan odvoza bioloških odpadkov postavite poleg rjavega zabojnika. Naenkrat lahko pripravite do pet vreč, pri čemer teža posamezne vreče ne sme presegati 10 kilogramov. Vreče so naprodaj na spletni strani JP VOKA Snaga in v Centru ponovne uporabe na Povšetovi 4 v Ljubljani.

Zeleni odrez, pa tudi listje do 1,5 m3 lahko pripeljete in brez dodatnih stroškov odložite tudi v Zbirnem centru na Barju in na Povšetovi 4 ali se odločite za plačljiv odvoz JP Voka Snaga.