Kulturna dediščina je dobrina, podedovana iz preteklosti, ki jo opredeljujemo kot odsev in izraz vrednot, identitet, etnične pripadnosti, verskih in drugih prepričanj, znanj in tradicij. Vključuje vidike okolja, ki izhajajo iz medsebojnega vplivanja med ljudmi in prostorom skozi čas. Deli se na materialno – premično in nepremično ter nesnovno kulturno dediščino. Zakon o varstvu kulturne dediščine določa načine varstva kulturne dediščine ter pristojnosti pri njenem varstvu z namenom, da se omogoči celostno ohranjanje dediščine. V skladu z Zakonom o lokalni samoupravi sodi varstvo kulturne dediščine med osnovne naloge Mestne občine Ljubljana; varstvo zajema upravljanje s premoženjem in skrb za kulturno dediščino na svojem območju v skladu z zakonodajo.

Posebno pozornost namenjamo varovanju in ohranjanju bogate kulturne dediščine od prazgodovine dalje, pri čemer naši javni zavodi Muzej in galerije mesta Ljubljane, Mednarodni grafični likovni center in Ljubljanski grad skrbijo za pomembne dele kulturne dediščine v Ljubljani.

V obdobju 2007–2017 smo obeležili kar nekaj pomembnih obletnic, od katerih izpostavljamo:

• 2000 let Emone (leta 2014/2015),
• 150. obletnico rojstva arhitekta Maksa Fabianija (leta 2015),
• 145. obletnico rojstva in 60. obletnico smrti slovitega arhitekta Jožeta Plečnika (leta 2017).

Plečnikova dediščina

Poseben pečat Ljubljani je dal prav arhitekt Jože Plečnik, zato si ves čas prizadevamo za ohranjanje njegove edinstvene dediščine:

• Plečnikove Žale, Vrt vseh svetih, so od leta 2007 na seznamu evropske dediščine,
• načrtujemo prenovo osrednje tržnice ob Plečnikovih arkadah, ki bo do uporabnikov po tem veliko prijaznejša,
• prenovili smo Plečnikovo hišo v Trnovem,
• želimo si čim hitrejše prenove Plečnikovega stadiona.

Sodelujemo s strokovno komisijo Ministrstva za kulturo pri nominaciji Brezčasna humanistična arhitektura Jožeta Plečnika v Ljubljani in Pragi za Unescov seznam kulturne in naravne dediščine.

Za premično kulturno dediščino v Ljubljani skrbijo in jo hranijo Muzej in galerije mesta Ljubljane, Mednarodni grafični likovni center in Ljubljanski grad, vpis nesnovne kulturne dediščine v Register nesnovne kulturne dediščine vodi Ministrstvo za kulturo (npr. Izdelovanje ljubljanskih butar, Pohod po Poti ob žici) naloge koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine opravlja Slovenski etnografski muzej.

Nepremična kulturna dediščina so nepremičnine ali njihovi deli z vrednotami dediščine, vpisani v register dediščine,  ki se lahko zaradi svojega izjemnega pomena za državo ali posebnega pomena za pokrajino ali občino razglasijo za spomenik državnega ali lokalnega pomena. Nepremični spomenik se lahko razglasi kot posamezni spomenik ali kot spomeniško območje v Ljubljani. Uradno zbirko podatkov o nepremični kulturni dediščini in register nepremične kulturne dediščine vodi Ministrstvo za kulturo. Za posege, večja vzdrževalna dela na nepremičninah, obnove, je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območne enote Ljubljana. Za pravni promet z nepremičnino, ki ima status kulturnega spomenika, je pred podpisom pogodbe potrebno pridobiti Izjavo o uveljavljanju predkupne pravice države (če gre za kulturni spomenik državnega pomena) oziroma Izjavo o uveljavljanju predkupne pravice MOL (za spomenike lokalnega pomena).