Naravne danosti na območju MOL omogočajo dokaj intenzivno pridelavo hrane in krme na njivah. Po podatkih Popisa kmetijstva iz 2010 leta je od 5.678 ha kmetijskih zemljišč v uporabi njiv 2.066 ha. Na njivah je od pomembnejših kultur 54 % industrijskih in krmnih rastlin, 30 % žit, 8 % zelenjadnic in 4 % krompirja. Zaradi bližine trga in dohodkovnega vidika je pridelovanje zelenjadnic tržno zelo zanimivo. Poleg prodaje na tržnicah, ki je primerna za manjše pridelovalce, poteka večina prodaje grosistom, kmetje pa oskrbujejo tudi gostinske ponudnike in šolske kuhinje. Po podatkih Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana se kapusnice (zelje, cvetača, brokoli) pridelujejo na 200 ha, korenovke (korenje, rani krompir, redkvica) na 160 ha, solatnice, radič in motovilec na 150 ha, šparglji na 8,5 ha in buče na 6 ha kmetijskih zemljišč.

V zaščitenih prostorih (rastlinjaki, plastenjaki, tuneli), poteka pridelava na 6 ha. Pridelujejo se predvsem plodovke (kumare, paprika, paradižnik, jajčevec) pri čemer je pridelavi paradižnika namenjenih dve tretjini površin v zaščitenih prostorih.

Vodovarstveno območje (VVO) obsega precejšnji del ravninskega predela. Proizvodne usmeritve so podobne kot na preostalem ravninskem območju. Poljedelska in travniška pridelava je vezana predvsem na rejo živine. Pridelovanje zelenjadnic je razširjeno predvsem v okolici vodarne Hrastje ter, v nekoliko manjšem obsegu, v okolici vodarne Kleče. Zelenjadarstvu so pretežno namenjena zemljišča na zgornji savski terasi, kjer so tla lahka in plitva.

Za ravninsko območje izven (VVO) je značilen poljedelsko zelenjadarski kolobar s precejšnjim deležem koruze. Pridelava krme in zelenjadnic je dokaj intenzivna.

Ljubljansko barje je zaradi specifičnih proizvodnih lastnosti pretežnega dela zemljišč (zakisanost, visoka vlažnost, poplavnost, visoka vsebnost humusa …) primerno predvsem za pridelovanje krme. Prevladuje travinje, ki daje krmo slabše kakovosti, na njivah pa prevladuje pridelovanje silažne koruze. Koncentracija pridelave koruze je na barjanskih tleh posebej velika, ker jo tam na najetih zemljiščih pridelujejo tudi kmetje z drugih območij. Na obrobju in osamelcih ter na mineralnih in plitvejših organskih tleh, kmetje pridelujejo tudi druge poljščine in zelenjadnice. 

Na hribovitem območju prevladuje raba naravnega trajnega travinja. Kjer nagib terena to dopušča, živinorejske kmetije pridelujejo tudi silažno koruzo v kolobarju z drugimi krmnimi poljščinami.

Krajšamo poti od njive do uporabnika

S projektom Zelene nabavne verige spodbujamo ekološko in integrirano pridelavo ter pridelavo domačih in udomačenih sort ter njihovo sezonsko porabo. V sodelovanju s četrtnimi skupnostmi Črnuče, Posavje, Polje, Sostro, Golovec, Moste, Rudnik, Šentvid in Šmarna gora smo v letu 2015 vzpostavili tržne prostore za prodajo lokalnih kmetijskih pridelkov in izdelkov. Izdelali smo tudi katalog ponudnikov lokalno pridelane hrane v Mestni občini Ljubljana ter darilno linijo produktov z ljubljanskega podeželja.