Posebnega pomena za razvoj podeželja so v Mestni občini manjše kmetije, ki s svojim delovanjem vzdržujejo in ohranjajo kulturno krajino ter zagotavljajo poseljenost podeželja. Poseben poudarek je dan spodbujanju sonaravne reje domačih živali, ki ščiti in ohranja ravnotežje v naravi, zlasti na območjih z omejenimi dejavniki. Je eden temeljnih načinov ohranjanja kulturne krajine. Najbolj naravna in ekonomična oblika reje je paša. Tako je na območju MOL trenutno urejenih 678 ha pašnikov. V okviru živinoreje prevladuje reja govedi in znotraj le-te usmeritev v prirejo mleka. Večje kmetije prirejo mleka povečujejo, manjše pa jo opuščajo. Razlike se pojavljajo tudi med hribovskim in ravninskim delom MOL. Medtem, ko so v hribih prirejo mleka v glavnem opustili, se ta koncentrira v dolini. 

V MOL na 454 kmetijah redijo 5.339 goved, od tega ženskih živali 3.781 (71 %) in moških živali 1.558 (29 %). Med kravami so krave molznice in krave dojilje na celotnem območju MOL zastopane v približno enakem številu, s tem da na ravninskem območju, na VVO in na območju Ljubljanskega barja prevladujejo molznice, na hribovitem območju pa dojilje. Pri tem je treba opozoriti, da pri dojiljah ne gre le za krave namenjene vzreji telet, temveč tudi za krave, ki se molzejo, vendar se njihovega mleka ne oddaja organizirano na trg. V MOL redijo v povprečju 11,7 glav goved na kmetijo. 38 kmetij je vključenih v A kontrolo molznic. Na teh kmetijah redijo 807 krav molznic, v povprečju 21,2 krave molznice na kmetijo, povprečna mlečnost krav molznic je 6.122 litra mleka. 

Reja drobnice je razvita predvsem v hribovitem delu. Drobnica je najprimernejša za pašo na strmih zemljiščih, ki jih ni mogoče strojno obdelovati. Rejci redijo 483 koz in 175 ovc tako mesne kot mlečne pasme. Velikost tropov se giblje od 10 do 50 živali. Glavni omejitveni dejavnik za povečevanje obsega reje drobnice so majhne in razdrobljene površine. Večina rejcev se povezuje v različna društva, v okviru katerih izvajajo skupno promocijo in izobraževanje. Člani si izmenjujejo tudi plemenske živali in skrbijo za selekcijo.

Konjereja se vrača na naše kmetije in sicer večinoma kot reja konj namenjenih za šport in rekreacijo. Predvsem je prisotna v ravninskem delu, še posebno na območju Ljubljanskega barja. Skupaj je na območju MOL okoli 550 konj. Rejci so združeni v društva. Na Ljubljanskem barju je bila že včasih reja konj prisotna v precej velikem obsegu, saj so nekateri travniki primerni le za pridelavo krme za konje ne pa tudi za govedo. Predvsem reja konj avtohtonih hladnokrvnih pasem s krmo pridelano na barju, omogoča ohranjanje kulturne krajine, ekstenzivnih barjanskih travnikov, biotske raznovrstnosti in zagotavlja trajnostno rabo obnovljivih virov.

Čebelarstvo je na območju MOL zelo razvito. V petih čebelarskih društvih, kjer poteka predvsem strokovno in izobraževalno delo, je včlanjenjih preko 300 članov, ki imajo 4.500 čebeljih družin. 300 čebelarjev v MOL predstavlja 3 % odstotke vseh čebelarjev v Sloveniji.

Reja prašičev in perutnine je pretežno omejena na domačo porabo. 

Ark-kmetija je namenjena združevanju dejavnosti kmetovanja in ohranjanja slovenskih avtohtonih pasem domačih živali. Ark-središče je namenjeno reji slovenskih avtohtonih pasem domačih živali, prvenstveno za namene izobraževanja in ozaveščanja javnosti. Podeljen status pomeni priznanje izvornosti pasem živali, predvsem pa pomembne vloge reje pri ohranjanju biotske raznovrstnosti v slovenski živinoreji. Mrežo Ark v Sloveniji vzpostavlja Javna služba nalog genske banke v živinoreji. Ark-kmetije in Ark-središča so prvi primeri ohranjanja avtohtonih pasem v živem, ki bodo v slovenskem prostoru pod skupnimi pravili odprti tudi za javnost.