Ljubljana je kolesarjem prijazno mesto zaradi številnih izboljšav na tem področju. V splošnem izpostavljamo naslednje:

• dosegli in presegli smo številne cilje, ki smo si jih zadali v strateških dokumentih na podlagi Vizije Ljubljane 2025 (2007); z mnogimi konkretnimi ukrepi na osnovi Celostne prometne strategije (2012, 2017) zasledujemo glavni cilj, ki je med drugim spremeniti potovalne navade in izboljšati porazdelitev mobilnosti na način, da bo velika večina poti opravljena na trajnosten način, največ tretjina poti pa z avtomobilom;
• po podatkih raziskave o potovalnih navadah v MOL iz leta 2013 je s kolesom opravljenih dobrih 11 % poti po Ljubljani, vendar glede na porast kolesarjenja (podatki števcev) ocenjujemo, da je ta delež trenutno okoli 16 %;
• ponosni smo, da bo Ljubljana od 14. do 17. junija gostila največjo mednarodno kolesarsko konferenco Velo-City 2022.

• v Ljubljani je okoli 300 km urejenih kolesarskih površin; v več kot 70 enosmernih ulicah omogočamo tudi kolesarjenje v nasprotno smer;
• stalno posodabljamo kolesarsko infrastrukturo; samo letos je v teku več 10 kilometrov gradnje oz. obnove kolesarskih povezav;
• avgusta 2021 smo končali dela na eni glavnih mestnih vpadnic, Tržaški cesti, septembra končujemo tudi urejanje kolesarskih in peš površin na Dunajski cesti;
• med izboljšavami za kolesarje so bile v letu 2020 na primer tudi obnove Parmove ulice, Hruševske ceste, Trubarjeve in Tavčarjeve ulice, dela Letališke ceste, kjer ureditev površin za pešce in kolesarje septembra 2021 končujemo; v tem obdobju zaključujemo še obnove ulice Bežigrad, Kajuhove ulice, Ceste na Brdo in Ceste na Bokalce, Ceste dveh cesarjev ter gradnja Industrijske ceste; dodatno smo izvedli ali izvajamo več manjših projektov, kjer smo pred kratkim uredili ali urejamo kolesarsko infrastrukturo oz. vodenje kolesarjev (npr. Masarykova cesta, Parmska, Pesarska, Peričeva, Mencingerjeva, Šestova, Peruzzijeva ulica, Štula, Vodmat, Ob dolenjski železnici, Gerbičeva …).
• v mestnem središču smo od leta 2007 vzpostavili in povečali območje za pešce oziroma ekološko cono, ki meri približno 12 ha; v območju za pešce je kolesarjenje dovoljeno, a imajo pešci prednost;
• nekoč glavno prometnico skozi mestno središče (ki pred letom 2013 ni imela kolesarske steze), Slovensko cesto, smo v njenem osrednjem delu preuredili v kakovosten javni prostor po načelih skupnega prometnega prostora, ki je bolj prijazen do pešcev, kolesarjev in uporabnikov javnega prevoza (leta 2013 začasno, od septembra 2015 je ureditev trajna);
• imamo tri koloparke (Šiška, Bežigrad, Nove Fužine; kmalu še na Viču), bikepark Podutik, BMX park za Bežigradom, poligon za gorsko kolesarjenje (downhill steza na Golovcu);
• označili smo štiri tematske kolesarske poti: obvodno, gozdno, Plečnikovo in POT;
• urejamo kolesarske izboljšave tudi na P+R (zabojniki za varno shranjevanje koles, Bicikelj …);
• postavljamo dodatna kolesarska stojala (postavili smo 160 novih stojal);
• uvajamo (za slovenski prostor) »posebne« ureditve, ki temeljijo na načelu deljenja, souporabe, sožitja, strpnosti, sobivanja, npr. skupni prometni prostor, deljeni prometni pas (sharrow), skupne površine pešcev in kolesarjev (predvsem na območjih, kjer ni veliko prostora); kolesarski žepi;
• mestno kolesarsko infrastrukturo navezujemo na regionalne povezave, da spodbujamo medobčinsko in rekreativno-turistično kolesarjenje predvsem v Ljubljanski urbani regiji;
• do junija 2022, ko bomo gostili Velo-city 2022, bomo izvedli številne druge izboljšave;

Bicikelj

•  v letu 2021 praznujemo 10 let sistema Bicikelj: https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/deset-let-sistema-bicikelj/;
• sistem šteje 78 postajališč, 780 koles; širitev – še letos bo več kot 80 postajališč in 800 koles;
• beležimo več kot 8,3 milijona voženj od maja 2011;
• dobrih 17 % Ljubljančanov ima aktivno letno naročnino na Bicikelj;
• Bicikelj je eden najbolj uspešnih sistemov JCDecaux na svetu, saj je v povprečju vsako kolo uporabljeno kar osemkrat vsak dan.

• stalno obveščamo o izboljšavah za kolesarje in spodbujamo kolesarjenje z različnimi ukrepi;
• pripravljamo vsakoletne kampanje in dogodke (Evropski teden mobilnosti, Pripelji srečo v službo, kolesarski festivali, vodeni ogledi mesta s kolesom …);
• izvajamo aktivnosti za vključevanje javnosti in deležnikov;
• Ljubljana se je trikrat zaporedoma uvrstila na lestvico 20 kolesarjem najbolj prijaznih mest na svetu The Copenhagenize Index (2015, 2017, 2019);
• prejemamo nagrade in priznanja na področju trajnostne mobilnosti (zelena prestolnica Evrope 2016, evropski teden mobilnosti 2003 in 2013, nagrada za javni prostor 2012, nagrada za dostopnost 2015 in 2018, nagrade za trajnostni turizem …;
• od leta 2012 izdajamo kolesarske letopise (na dve leti), ki nazorno prikazujejo dosežke na področju kolesarjenja v Ljubljani;
• javni zavod Turizem Ljubljana ponuja vodene turistične oglede mesta s kolesom (in izposojo koles);
• pri službenih opravilih uporabljamo službena kolesa in med sodelavkami in sodelavci MOL spodbujamo uporabo kolesa za prihod na delo (npr. kampanja Pripelji srečo v službo, krožni izziv, kolesarjenje mestne uprave …);
• leta 2018 smo se pridružili mreži Cities for Cyclists;
• sodelujemo pri izmenjavah dobrih praks z drugimi mesti in sodelovali smo v več mednarodnih projektih za spodbujanje trajnostne mobilnosti v mestih (CIVITAS Mobilis, CIVITAS Elan, Champ …);
• več o izvedenih ukrepih: https://www.ljubljana.si/sl/moja-ljubljana/promet-in-mobilnost/kolesarjenje/.

V Ljubljani ob epidemiji ni (bilo) potrebe po dodatnih kolesarskih stezah, novih zelenih površinah, zapiranju mesta za motorni promet, okrepljenih povezavah JPP (v določenem obdobju slednji sploh ni deloval, smo pa ravno zaradi tega okrepili prevoz na klic in dostavo osnovnih potrebščin), saj vse to uresničujemo že v »normalnih« razmerah. Tako lahko trdimo, da je in bo Ljubljana z vsakim tovrstnim projektom ali ukrepom vse bolj prijazna do prebivalcev, zato omejitve med epidemijo same po sebi pri načrtovanju in preoblikovanju javnega prostora ne igrajo posebne vloge. Smo pa uvedli številne nove storitve oz. sproti prilagajali delovanje mestne uprave, javnih podjetij in zavodov skladno s sprejetimi vladnimi ukrepi, o čemer lahko več preberete tukaj https://www.ljubljana.si/sl/mestna-obcina/mestna-uprava-mu-mol/oddelki/oddelek-za-zdravje-in-socialno-varstvo/koronavirus-informacije-in-ukrepi/.
Prejeli smo sicer pobudo, da bi v času, ko je bilo zaradi vladnih ukrepov zaustavljeno obratovanje javnega potniškega prometa, rumene pasove, ki so sicer namenjeni JPP in vozilom z dovoljenjem MOL, namenili kolesarjem. Vendar tega nismo izvedli, saj bi bilo za takšen ukrep potrebno spremeniti državno zakonodajo, kar pa je dolgotrajen postopek. Pobude so se nanašale tudi na to, da bi še katere druge površine dodatno namenili kolesarjem in pešcem, toda to pravzaprav ni možno, saj že sedaj praktično ves javni prostor in prometne površine, zlasti ob prenovah, prednostno namenjamo pešcem in kolesarjem ter uporabnikom javnega potniškega prometa.