Doplačila oskrbnih stroškov v institucionalnem varstvu
Najpogostejši obliki institucionalnega varstva starejših sta oskrba v domu za starejše ter dnevno varstvo. Domovi za starejše so najbolj uveljavljena oblika institucionalnega varstva in imajo najdaljšo tradicijo. V Ljubljani deluje devet domov za starejše. Tudi dnevno varstvo se večinoma izvaja v domovih za starejše občane, kjer v dnevnem času zagotavljajo različne storitve, namenjene predvsem tistim, ki potrebujejo več oskrbe in nege zaradi različnih bolezni, tudi demence, ali zaradi zmanjšane samostojnosti pri vsakodnevnih opravilih.
Naloga MOL v skladu z Zakonom o socialnem varstvu je tudi zagotavljanje sredstev za kritje stroškov institucionalnega varstva oziroma stroškov oskrbe v zavodih za odrasle, to je v domovih za starejše in v posebnih socialnovarstvenih zavodih, kadar je upravičenec oziroma upravičenka ali drug zavezanec oziroma druga zavezanka, z odločbo pristojnega centra za socialno delo, delno ali v celoti oproščena/oproščen plačila teh stroškov. Vse potrebno lahko uredite na krajevno pristojnem centru za socialno delo.
Vloga za sprejem v domove za starejše in plačilo storitev
Domovi za starejše so v pristojnosti države. Vlogo za sprejem v domove za starejše je mogoče oddati na enem mestu (v enem domu za starejše) tudi za več domov hkrati, vloge so enotne za vse domove, poleg klasičnih poti jih je mogoče oddati tudi po elektronski poti. Več informacij o vlogi za sprejem v domove za starejše dobite na spletnem mestu Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS. Lokalne skupnosti so po zakonu o socialnem varstvu dolžne (do)plačevati oskrbo v domovih za starejše in dnevno varstvo za tiste posameznike, ki s svojimi prihodki oz. prihodki zavezancev ne morejo plačevati polne cene oskrbe. Mestna občina Ljubljana tako na podlagi odločbe, ki jo izda pristojni center za socialno delo, doplača ali plača storitev institucionalnega varstva za osebe, ki si same ne morejo pokriti stroškov bivanja.
Zahtevek za oprostitev plačila socialno varstvenih storitev dobite na spletnem mestu Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve RS.
Dodatek za pomoč in postrežbo
Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo imajo prejemniki pokojnin (starostne, invalidske, vdovske ali družinske) in nekateri zavarovanci, s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki jim je za osnovne življenjske potrebe neogibna stalna pomoč in postrežba drugega. Pridobitev pravice je pogojena z določenim statusom osebe in predhodnim mnenjem izvedenca, da je taki osebi za opravljanje osnovnih življenjskih potreb neogibno potrebna stalna pomoč in postrežba drugega ali da gre za osebo, ki ji ta pravica po zakonu pripada zaradi določenih zdravstvenih okoliščin. Za pridobitev splošnih informacij je pristojen Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.