Kakovost življenja v Ljubljani je na visoki ravni tudi zaradi ohranjene narave in številnih javnih zelenih površin.

V Ljubljani imamo kar 542 m2 javnih zelenih površin na prebivalca, do njih pa imamo dostop iz največ 300 metrov oddaljenih vseh delov strnjenega mesta.

Mesto obkrožajo griči, poraščeni z avtohtonim gozdom, ki zavzema kar 41% celotne površine občine.

Na jugu mesto meji na največjo zeleno negozdno površino v Sloveniji, Ljubljansko barje, kjer mozaik travnikov, njiv, mejic, steljnikov in jarkov omogoča veliko biotsko raznovrstnost.

Kar 20 % celotne površine mesta ima status zavarovane ali varovane narave.

Jasna usmeritev pri prostorskem, gospodarskem in družbenem razvoju

Prvi program varstva okolja, v katerem smo si kot vizijo zastavili cilj postati zelena prestolnica Evrope, smo v Ljubljani sprejeli leta 2007.

Danes izvajamo Program varstva okolja 2014–2020, ki je osrednji strateški okoljski dokument Mestne občine Ljubljana. Izhaja iz stanja okolja, določa strateške cilje in natančno evidentira potrebne ukrepe, ki so podlaga trajnostnemu ravnanju in hkrati pomenijo jasno usmeritev pri prostorskem, gospodarskem in družbenem razvoju občine.

Posebno pozornost namenjamo uresničevanju štirih strateških ciljev:

• dolgoročno zavarovati vodne vire v MOL,
• zagotoviti varovanje naravnega okolja v MOL,
• izkoristiti površine MOL za pridelavo hrane in lokalno samooskrbo,
• aktivno povezovati in spodbujati trajnostni način delovanja, poslovanja in bivanja v mestni občini.

Skupaj z javnimi podjetji v skrbi za okolje

Zeleno identiteto mesta soustvarjajo tudi Javni holding Ljubljana in javna podjetja Energetika Ljubljana, VOKA SNAGA, Ljubljanski potniški promet, Ljubljanska parkirišča in tržnice ter Žale.

Z različnimi ozaveščevalnimi aktivnostmi spodbujajo uporabnike k odgovornim vsakodnevnim praksam in skrbijo za razvoj kakovostnih, okolju prijaznih in trajnostno naravnanih storitev, ki poganjajo prihodnost v smeri zelenega okolja, urbanega udobja in boljše družbe.