V Mestni občini Ljubljana že od leta 2013 skrbimo za energetske prenove objektov v naši lasti. Javne objekte opremljamo s sodobno in okolju prijazno energetsko infrastrukturo, katere cilj je bolj učinkovita raba energije in posledično znižanje emisij toplogrednih plinov v okolje. Do sedaj smo obnovili že 48 objektov. Med njimi smo 25 objektov celovito energetsko prenovili v skladu s Pravilnikom o učinkoviti rabi energije v objektih (PURES) in zahtevami, ki jih predpisuje evropska direktiva o energetski učinkovitosti objektov.

Energetske prenove sodijo v sklop pametnih rešitev

Začetne faze projekta energetske prenove smo izvedli izključno prek javnih razpisov in izkoriščanja vseh razpoložljivih finančnih spodbud. V zadnjih letih pa smo prenove čedalje bolj zaupali modelu javno-zasebnega partnerstva, na nivoju energetskega pogodbeništva. Leta 2017 smo s konzorcijem družb Petrol in Resalta podpisali koncesijske pogodbe za energetsko prenovo 48 javnih objektov v lasti Mestne občine Ljubljana.

Med obnovljenimi objekti so kulturni in zdravstveni objekti, vzgojno-izobraževalne ustanove in športni objekti, kot tudi objekti mestne uprave. Vgradnja toplotnih črpalk v sklopu obnove je prispevala k povečanju deleža rabe obnovljivih virov energije ter posledično k znižanju emisij toplogrednih plinov. S prenovami, ki smo jih zaključili v letu 2018, bomo tako na obnovljenih objektih znatno zmanjšali porabo energentov ter prispevali k bolj čistemu in zelenemu okolju prestolnice.

Projekt »Energetska obnova Ljubljane« je najobsežnejše javno-zasebno partnerstvo v Sloveniji z vidika energetskega pogodbeništva in obenem en najbolj uspešnih tovrstnih projektov v Evropi. Celotna naložba je vredna 14,9 milijona evrov brez DDV.

Skupni zajamčeni letni prihranek toplotne in električne energije znaša 8.245.534 kWh oziroma nekaj več kot milijon evrov letno. To pomeni zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov (ekvivalent CO2) v višini 2.956 ton letno. Za primerjavo: toliko CO2 letno vsrka 150.000 dreves oziroma 340 ha gozda.

Energetske prenove izvajamo tudi prek javnih razpisov

Objekte, ki jih zasebni partner ne prevzame v okviru javno-zasebnega projekta Energetske obnove Ljubljane, prenavljamo s sredstvi iz proračuna MOL, skladno z razpoložljivimi možnostmi, pri tem pa pridobivamo tudi kohezijska sredstva. Tako smo v letih 2017 in 2018 tudi s pomočjo kohezijskih sredstev prenovili pet vrtcev: Vrtec pod Gradom enota Prule, Vrtec Mojca enota Tinkara, Vrtca Vodmat enoto na Korytkovi 24 in enoto na Korytkovi 26 ter Vrtca Mladi rod enota Čira Čara.

Operacija je bila sofinancirana v okviru »Operativnega programa Evropske kohezijske politike za obdobje 2014—2020«, prednostne osi 4 »Trajnostna raba in proizvodnja energije ter pametna omrežja«, tematskega cilja 4 »Podpora prehodu na nizkoogljično gospodarstvo v vseh sektorjih«, prednostne naložbe 1 »Spodbujanje energetske učinkovitosti, pametnega ravnanja z energijo in uporabe obnovljivih virov energije v javni infrastrukturi vključno z javnimi stavbami, in stanovanjskem sektorju«, specifičnega cilja 1 »Povečanje učinkovitosti rabe energije v javnem sektorju«.

Skupna vrednost investicij je znašala 1.978.266,58 EUR, pri čemer je 550.087,23 evrov sofinanciranih iz EU in sredstev RS.''

Dolgoročni cilj omenjene investicije je varčevanje z energijo, prispevek k varovanju okolja ter povečevanje obnovljivih virov energije ter učinkovitejša raba energije. Hkrati pa je eden pomembnejših ciljev tudi spodbujanje ekološke zavesti - izobraževanje in ozaveščanje mlajših generacij in vseh ostalih udeležencev o pomembnosti varovanja okolja in njihovega prispevka k učinkovitejši rabi energije.

Namera celovite energetske prenove je bila predvsem rešitev in posodobitev zunanjega ovoja in tehničnih sistemov ter inštalacij v obstoječih 5 stavbah vrtcev. Hkrati pa investicija pomeni zmanjšanje stroškov, potrebnih za vzdrževanje in stroškov za električno in toplotno energijo.'

Ljubljančanke in Ljubljančani smo pridobili 48 energetsko prenovljenih objektov

Celovite energetske prenove objektov

1. Osnovna šola narodnega heroja Maksa Pečarja, Črnuška 9 
2. Centralno kopališče Tivoli 
3. Vrtec Vodmat, enota Bolgarska 
4. Osnovna šola Jožeta Moškriča 
5. Zdravstveni dom Ljubljana – Šiška 
6. Osnovna šola Nove Jarše 
7. Vrtec Najdihojca, enota Čenča 
8. Vrtec Otona Župančiča, enota Ringaraja 
9. Vrtec Vodmat, enota Klinični center 
10. Zdravstveni dom Ljubljana – Moste Polje, PE Polje 
11. Osnovna šola Vič, Tržaška 74 
12. Vrtec Zelena jama, enota Zelena jama 
13. Vrtec Pedenjped, enota Zalog 
14. Osnovna šola Danile Kumar 
15. Osnovna šola narodnega heroja Maksa Pečarja, Dunajska 390 
16. Športni park Kodeljevo – Dvorana 
17. Prostori Mestne uprave MOL – Proletarska cesta 1 
18. Vrtec H. C. Andersen, enota Lastovica 
19. Vrtec Jelka, enota Jelka 
20. Osnovna šola Polje 
21. Osnovna šola Sostro Podružnica Besnica 
22. Osnovna šola Sostro Podružnica Prežganje 
23. Osnovna šola Šmartno pod Šmarno goro 
24. Prostori Mestne uprave MOL – Trg MDB 7 
25. Vrtec Otona Župančiča, enota Mehurčki 
26. Vrtec Mladi rod, enota Čira Čara 
27. Vrtec Mojca, enota Tinkara 
28. Vrtec Pod gradom, enota Prule 
29. Vrtec Vodmat, enota Vodmat Korytkova 24 
30. Vrtec Vodmat, enota Vodmat Korytkova 26

Delne energetske prenove objektov

1. Osnovna šola Oskarja Kovačiča, Dolenjska 20 
2. Osnovna šola Božidarja Jakca 
3. Osnovna šola Ketteja in Murna 
4. Prostori Mestne uprave MOL – Adamič – Lundrovo nabrežje 2 
5. Prostori Mestne uprave MOL – Poljanska 28 
6. Zdravstveni dom Ljubljana – Moste Polje 
7. Osnovna šola Sostro, Podružnica Janče z vrtcem 
8. Športni park Rudnik – Strelišče 
9. Vrtec Kolezija, enota Kolezija 
10. Mestna knjižnica Ljubljana / Knjižnica Bežigrad 
11. Osnovna šola Bežigrad 
12. Mednarodni grafični likovni center 
13. Osnovna šola Franceta Bevka 
14. Osnovna šola Savsko naselje 
15. Osnovna šola Kolezija 
16. Osnovna šola Sostro 
17. Mestna galerija Ljubljana 
18. Osnovna šola Dravlje 
19. Prostori Mestne uprave MOL – Mestni trg 1 
20. Zdravstveni dom Ljubljana – Vič, PE Rudnik 
21. Hala Tivoli 
22. Zdravstveni dom Ljubljana – Center 
23. Zdravstveni dom Ljubljana – Šentvid

Pred nami je druga faza energetskih prenov objektov v Mestni občini Ljubljana

Župan Zoran Janković in predsednik uprave Petrola d.d. mag. Tomaž Berločnik sta 4. oktobra 2018 na Ljubljanskem gradu podpisala pogodbo o nadaljevanju javno-zasebnega partnerstva med Mestno občino Ljubljana in konzorcijem družb Petrol, Resalta in Javna razsvetljava d.d. po principu energetskega pogodbeništva.

V okviru podpisanega partnerstva bomo prenovili nadaljnjih 11 objektov – 4 osnovne šole, 3 vrtce, 2 objekta lokalne samouprave in 2 športna objekta, s čimer bomo še dodatno poskrbeli za zmanjšanje porabe energentov in povečanje deleža obnovljivih virov ter posledično tudi za znižanje emisij toplogrednih plinov. S tem bomo ohranili kar 22.000 dreves. Če pa k temu prištejemo še 150.000 dreves, ki smo jih ohranili že na podlagi prvega dela projekta, potem bo skupno ohranjenih kar več kot 170.000 dreves.

V drugem delu partnerstva bomo celovito prenovili Vrtec Najdihojca (enota Biba), Vrtec Galjevica (enota Galjevica), OŠ Vodmat, OŠ Oskarja Kovačiča (dve lokaciji), OŠ Poljane ter večnamensko dvorano in bazen Kodeljevo, delno pa Vrtec Otona Župančiča (enota Živ žav), ŠD Krim ter stavbi Mestne uprave MOL v Savljah ter na Dunajski cesti 367 (kjer ima prostore tudi Mestna knjižnica Ljubljana).

Župan Zoran Janković je ob podpisu pogodbe poudaril, da je odgovornost vseh nas ohraniti naše okolje in tako zagotoviti kakovostno življenje tudi generacijam, ki prihajajo za nami. Dodal je, da je Ljubljana lepo mesto, še lepšo pa jo delajo ljudje, ki se trudijo in sodelujejo pri projektih, kot je ta, saj s tem skrbijo za kakovost življenja in lepo prihodnost našega mesta. 

Leta 2008 je Termoelektrarna Toplarna Ljubljana (danes enota TE-TOL Energetike Ljubljana) v proizvodni proces toplote in električne energije uvedla obnovljiv vir energije - lesno biomaso in tako dodatno prispevala k zmanjševanju obremenjevanja okolja v Ljubljani. S prvotnih 67.000 ton na današnjih 110.000 ton porabe lesnih sekancev v Energetiki Ljubljana letno proizvedejo dobrih 15 % toplotne in električne energije. Vsa električna energija iz lesnih sekancev je proizvedena v visoko-učinkoviti soproizvodnji in predstavlja največji delež na ta način proizvedene električne energije v Sloveniji. Energetika Ljubljana je danes največji porabnik lesne biomase v energetske namene v Sloveniji.

Toplota za potrebe daljinskega ogrevanja je večinoma proizvedena v enoti TE-TOL, v kateri bo dva od sicer treh premogovnih blokov nadomestila plinsko-parna enota (PPE). Premogovni blok 3, ki je bil leta 2008 predelan z namenom sokurjenja premoga in lesnih sekancev – Energetika Ljubljana je največji uporabnik lesne biomase v energetske namene v Sloveniji -, bo ostal v obratovanju ter zagotavljal možnost uporabe različnih primarnih goriv in obnovljivih virov energije v enoti TE-TOL. Uporaba premoga v Ljubljani se bo tako z letom 2021 zmanjšala za dobrih 70 odstotkov.

Javno podjetje Energetika Ljubljana vsem meščankam in meščanom zagotavlja dva temeljna sistema za daljinsko oskrbo z energijo, in sicer sistem daljinskega ogrevanja in oskrbe z zemeljskim plinom. Oba sistema oskrbe z energijo predstavljata pomemben ukrep za zmanjšanje onesnaženosti zraka s prašnimi delci PM10. Slednji v največji meri izvirajo iz emisij individualnih kurišč in prometa, zato poleg spodbujanja priklopov na daljinsko energetsko oskrbo že več let aktivno sodelujemo pri spodbujanju uporabe okolju prijaznih vozil na stisnjen zemeljski plin (CNG ali metan). Odlok o načrtu za kakovost zraka na območju Mestne občine Ljubljana zato med ključnimi ukrepi za izboljšanje kakovosti zraka na področju energetika navaja širitev vročevoda in plinovodnega omrežja ter priključevanje novih stavb. Danes se s toploto in zemeljskim plinom daljinsko oskrbuje 74 % stanovanj, cilj pa je, da se do leta 2014 ta delež poveča na 80 %.

Zaradi zmanjšanja specifične porabe goriva, je bilo v letu 2014 porabljenih 367.520 GJ  manj energije goriva (oz. 19.000 ton premoga), kot če bi ostala specifična poraba goriva na ravni iz leta 2000. Najpomembnejši projekti: prehod na indonezijski premog (2001), rekonstrukcija zgorevalnih sistemov vseh premogovnih kotlov od 2000 do 2004, vgradnja dodatnega 7MW grelnika omrežne vode na K3 (izkoriščanje toplote dimnih plinov) (2007), prigradnja optimizatorja zgorevanja na kotlu bloka 3 (2012), idr. Našteti ukrepi so prispevali tudi k zmanjšanju emisij SO2, CO2, CO, NOx in prahu.

Postavitev prvega večjega sistema daljinskega hlajenja z nazivno močjo 7 MW  in začetek izkoriščanja toplote za proizvodnjo hladu na območju Ljubljane smo izvedli v letu 2010.  Sistem je namenjen oskrbi Športnega parka Stožice in poleg razbremenitve elektroenergetskega sistema, predstavlja razbremenitev Ljubljanice s kondenzacijsko toploto v poletnem obratovanju vira TE-TOL Energetike Ljubljana, kar ponovno predstavlja dober primer krožnega gospodarstva.

V Ljubljani smo z menjavo svetilk po Uredbi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja pričeli v letu 2008. Podjetje Javna razsvetljava v Ljubljani uporablja sodobne svetlobne vire, ki so energetsko učinkoviti in znatno zmanjšujejo vplive na okolje. Z uvajanjem novih tehnologij razsvetljave pa smo prihranili kar 70.000 evrov letno.

V Mestni občini Ljubljana ter vseh zavodih v lasti Mestne občine od leta 2013 naročamo elektriko, katere izvor so v celoti obnovljivi viri energije.

Se nenehno obnavljajo. Mednje štejemo energijo sonca, vetra, vode, biomase in geotermalno energijo. To, da se ti viri obnavljajo in so zato primernejši, pa še ne pomeni, da so brezplačni. Sonce res sveti zastonj, vendar je tudi za izrabo sončne energije treba izumiti, proizvesti, servisirati in razgraditi vmesnike, ki iz sonca proizvajajo toploto ali elektriko. Podobno velja za vse obnovljive vire. Ti so sicer okoljsko bolj sprejemljivi, vendar pogosto dražji od drugih virov.