Fallopia japonica, Fallopia × bohemica

Prebije se lahko skozi beton, vendar je dober za papir.

Domovina: Vzhodna Azija.

Opis: Japonski in češki dresnik sta 2–5 m visoki zelnati trajnici z obsežnimi, olesenelimi korenikami, ki lahko segajo več metrov globoko. Steblo je debelo, votlo in kolenčasto členjeno, zaradi česar nekoliko spominja na bambus. Listi so premenjalno dvoredno razvrščeni, kratkopecljati, širokojajčasti, nekoliko daljši kot širši, trikotne ali srčaste oblike, dolgi do 15 cm. Socvetja iz množice drobnih belih cvetov se razvijejo konec poletja. Jeseni nadzemni deli dresnika propadejo, iz korenik pa spomladi ponovno poženejo olistana stebla, ki zelo hitro rastejo.
Češki dresnik je nastal s spontanim križanjem japonskega in sahalinskega (Fallopia sachalinensis) dresnika. Od japonskega ga ločimo po daljših, do 30 cm dolgih listih (pri japonskem do 15 cm), listni rob in žile na spodnji strani listov so dlakave (pri japonskem so listi goli), listno dno je lahko srčasto do skoraj ravno (pri japonskem je listno dno prisekano ali ravno)

Rastišča: Raste na obrežjih rek, ruderalnih rastiščih, vzdolž železniških nasipov, na gozdnih robovih, gozdnih jasah, robovih cest in železnic. Navadno tvori zelo goste sestoje, v katerih drugih rastlin skorajda ni.

Čas cvetenja: Julij–september.

Zrelost semen: Od oktobra naprej.

Razmnoževanje in razširjanje: Oba dresnika se uspešno in hitro razmnožujeta z razraščanjem in ukoreninjanjem podzemnih poganjkov ali kosov stebel. Imata zelo veliko sposobnost regeneracije, saj se že iz nekaj gramskega koščka korenike lahko razvije nova rastlina. Razmnožujeta se tudi semeni, vendar precej manj uspešno. Semena, ki dozorijo sredi jeseni, so dobro kaljiva, a kalice redko zrastejo v odrasle rastline. Kljub temu moramo biti pozorni na ta način razmnoževanja in preprečiti razvoj semen.

Odstranjevanje

Posamične rastline in manjši sestoji

Če opazimo dresnik na mestu, kjer ga prejšnjo sezono ni bilo, pomeni, da so rastline še dovolj mlade in nerazrasle, da jih je enostavno uspešno odstraniti z dolgo, ozko lopatko, s katero previdno izkopljemo mlado rastlino. Pazimo, da v zemlji ne ostanejo koščki korenik. Mesto odstranitve dresnika spremljamo še vsaj nekaj mesecev in sproti odstranjujemo morebitne na novo zrasle rastline.

Sestoji veliki nekaj 10 m2
Odstranjevanje večjih sestojev dresnika je zahtevnejše. Že ko gre za nekaj 10 m2 velik sestoj, so podzemni deli oleseneli in pogosto segajo več metrov globoko. Če odstranjujemo le nadzemne poganjke in to redno ponavljamo (košnja ali striženje z vrtnimi škarjami), bomo v prvi fazi povzročili, da se bo sestoj dresnika najverjetneje nekoliko razširil, saj se bodo zaradi odstranjevanja nadzemnih delov začeli bolj intenzivno razraščati podzemni poganjki. Če odstranjevanje ponavljamo dovolj dolgo in poganjke redno (tedensko!) odstranjujemo, bomo sčasoma oslabili rastline, ker se bodo zaloge rezervnih snovi v podzemnih delih izčrpale. Vendar pa to pomeni večletno redno ukvarjanje s sestojem, preden lahko pričakujemo rezultat. Zastiranje s črno gradbeno folijo, ki mora biti večja od sestoja dresnika (tako da vsaj 1 meter sega prek njegovih robov), je smiselno le, če predhodno odstranimo vse nadzemne poganjke ter čim več podzemnih, nato pa mesto odstranitve prekrijemo, da novi nadzemni poganjki ne ozelenijo. Nove poganjke moramo sproti odstranjevati, vendar je v tem primeru pogostost odstranjevanja lahko manjša. Paša koz in ovc lahko omeji rast dresnika, saj živali popasejo mlade poganjke, olesenele podzemne dele pa je treba še vedno mehansko odstranjevati.

Sestoji večji od 1000 m2
Če imamo opraviti z velikim, npr. več 1000 m2 velikim sestojem, se moramo zavedati, da so podzemni deli rastlin oleseneli in zagotovo segajo več metrov globoko. Širjenje sestoja omejujemo z rednim odstranjevanjem novih robnih poganjkov ali sejanjem prsti.
Kjer je dovoljeno in s sodelovanjem usposobljene osebe, ki sme uporabljati fitofarmacevtska sredstva, je možno mehansko odstranjevanje kombinirati z uporabo herbicidov. Herbicid je treba popršiti po listih proti koncu rastne sezone, ko se snovi iz listov transportirajo v podzemne organe. Tudi ta metoda ni popolnoma učinkovita in naslednjo pomlad je treba nadaljevati z odstranjevanjem. Morda bo zadoščalo že mehansko odstranjevanje. Uporaba sredstev za varstvo rastlin na priobalnih zemljiščih v tlorisni širini 15 metrov od meje brega voda 1. reda in pet metrov od meje brega voda 2. reda je prepovedana.
Ponekod odstranitev dresnika izvajajo tudi z odstranitvijo nadzemnih delov, nato pa izkopljejo še vse podzemne dele s prstjo vred. Izkopano prst nadomestijo z novo, izkopano prst pa oddajo na posebno deponijo, kjer jo ustrezno predelajo.
Preizkušajo tudi metodo, kjer sestoj dresnika spomladi očistijo starih stebel in območje prekrijejo z močno kovinsko mrežo z luknjami velikosti 13 × 13 mm. Mreža zavira rast in debelitev stebel dresnika in počasi izčrpava podzemne dele.

Kam z odstranjenimi rastlinami

Japonski in češki dresnik lahko oddate v zbirnem centru Povšetova v ustrezen zabojnik:

1. Zabojnik JAPONSKI IN ČEŠKI DRESNIK:

• suha stebla brez listov, nabrana od novembra do marca,
• sveža stebla z listi ali brez listov, nabrana od junija do oktobra.

2. Zabojnik ZELENI ODREZ

• pokošena stebla mladih rastlin skozi vse leto,
• očeno zbrani listi dresnikov.

3. Zabojnik INVAZIVNE RASTLINE – OSTALO:

• podzemni deli, cvetoči in plodeči poganjki,
• spodnji deli stebel, ki se ukoreninjajo.

Na domač kompost lahko odložite:

• pokošena stebla mladih rastlin skozi vse leto,
• ločeno zbrani listi dresnikov.

V sežig je treba oddati:

• podzemne dele, cvetoče in plodeče poganjke,
• spodnje dele stebel, ki se ukoreninjajo.

Siliranje: celotna rastlina
Zastirka: vse dele rastline najprej zmeljemo in povsem posušimo ter nato uporabimo kot zastirko.

Možnosti uporabe odstranjenih rastlin:

• papir
• barvila (listi in korenike)
• izdelava glasbil
• uporaba suhih stebel za »gradbeni« material (ograje vrtičkov ...)

Naredi sam (DIY):

• cvetlično pismo
• semenski papir
• papirni lonček za rastline

Delavnica za ročno izdelavo papirja (Povšetova ul. 6, Ljubljana): izdelava papirja, izobraževalne delavnice

Izdelava papirja na polindustrijskem nivoju: Inštitut za celulozo in papir