Domovina: Vzhodna Azija.

Opis: Mnogocvetni šipek je lesnata rastlina z dolgimi šibastimi poganjki, ki se lokasto sločijo in s pomočjo krepkih ukrivljenih bodic uspešno vzpenjajo po okoliškem grmovju, tako da lahko doseže tudi 4 m višine. Listi (slika 3) so lihopernati, s 7–9 lističi in obstojnimi prilisti, ki so po robu razločno resasti. Cvetovi so razmeroma drobni (2,5–3 cm premera) in združeni v mnogocvetna češuljasta socvetja (slika 1). Čašni listi po cvetenju hitro odpadejo, venec je bel do bledorožnat, hitro odpadljiv, podobno kot pri našem njivskem šipku so brazde dvignjene nad prašnike na nekaj mm dolgem stebričku iz vratov. Plodovi so ob zrelosti živordeči, kroglasti, razmeroma drobni (slika 2).

Čas cvetenja: maj–junij.
Zrelost semen: junij–avgust (na rastlini ostanejo vso zimo).

Razmnoževanje: Mnogocvetni šipek se vegetativno razmnožuje z razraščanjem in zakoreninjanjem poleglih poganjkov ali odrezanih vej (pozorno pri obrezovanju!). Plodove s kaljivimi semeni, kalivost v prsti ohranijo do 20 let, raznašajo ptice.

Rastišča: Kot priljubljena okrasna vzpenjalka je mnogocvetni šipek gojen po vrtovih, od koder ga ptice pogosto raznesejo v naravo in v žive meje. Podivjano se pojavlja v živih mejah, na robu gozdov, med grmovjem in na drugih rastiščih v nižinah.

Odstranjevanje: Rastlino pred koncem cvetenja odrežemo pri dnu in pustimo, da se nadzemni poganjki posušijo, suho odstranimo. Poganjke iz podzemnih delov vsaj 3-krat letno kosimo. Če je mogoče, podzemni del izruvamo in oddamo v sežig. Če rastlino odstranjujemo jeseni, moramo biti pazljivi, da ne razširimo zrelih plodov.

Kam z odstranjenimi rastlinami: Odstranjene rastline posušimo in kompostiramo, če še nimajo zrelih plodov. Poganjke s plodovi in podzemne dele oddamo v sežig