Domovina: Severna Amerika.

Opis: Navadna barvilnica je razrasla zelnata trajnica (slika 1) z veliki listi in rdečkastim steblom, ki je pri dnu nekoliko olesenelo. Zraste lahko čez dva metra v višino. Listi so veliki, premenjalno razvrščeni, goli, suličasti, dolgi 10–30 cm. Spodnja stran listov, stebla in žile so rožnate barve. Cvetovi so zvezdasto somerni, s 5 belimi do rožnatimi zaokroženimi venčnimi listi, dolgimi okoli 2–4 mm. Združeni so v 10–20 cm dolga, po cvetenju previsna grozdasta socvetja. Plodovi so sočni, bleščeči, vijolični in zaobljeni (slika 2). Vsebujejo škrlaten sok. Semena so črna in lečaste oblike.

Čas cvetenja: april–julij.
Zrelost semen: junij–september.

Razmnoževanje: Barvilnica se razmnožuje spolno s semeni, ki jih razširjajo ptiči (zanje strup v sadežu ni strupen). Plodove pojejo in seme razsejejo z iztrebki.

Rastišča: Barvilnica je okrasna vrtna rastlina, ki podivja in se razširi tudi v naravo. Ugajajo ji senčna in sveža do vlažna ruderalna mesta, robovi gozdov, nasipališča v nižinah in montanskem pasu. Barvilnica lahko tvori goste sestoje (npr. na posekah) in izriva domorodno vegetacijo ter preprečuje naravno pomlajevanje gozdov.

Odstranjevanje: Rastlino posekamo oz. pokosimo ter izkopljemo podzemne dele.

Kam z odstranjenimi rastlinami: Odstranjene rastline kompostiramo, če nimajo razvitih plodov. Plodove je treba pred odlaganjem oddati v sežig. Opozorilo: Vsi deli rastline so strupeni ljudem, domačim živalim in živini. Otrokom so najbolj nevarni vabljivi, sočni vijolični plodovi. Za zastrupitev je dovolj že nekaj zaužitih jagod.