Domovina: Severna Amerika.

Opis: Peterolistna vinika je olesenela vzpenjalka z dolgopecljatimi listi, ki so dlanasto sestavljeni iz 5–7 lističev. Ti so širokosuličasti, nazobčani in kratkopecljati, dolgi 5–15 cm. Jeseni se obarvajo izrazito živordeče. Nasproti listov so razvite razrasle vitice s 3–8 končiči. Široka grozdasta socvetja so sestavljena iz petštevnih cvetov. Rumenozeleni venčni listi so dolgi približno 3 mm, čašni listi so zrasli. Plodovi so okoli 0,5 cm velike, temnomodre, okrogle jagode s poprhom. Pri nas uspevata dve ozko sorodni vrsti, ki se razlikujeta po naslednjih znakih: P. inserta ima normalne vitice, lističi so sedeči, socvetje je pakobulasto, P. quinquefolia: vitice imajo oprijemalno ploščico, lističi so kratkopecljati, socvetje je latasto.

Čas cvetenja: julij–avgust.
Zrelost semen: od septembra naprej.

Razmnoževanje: Peterolistna vinika se vegetativno razmnožuje z razraščanjem po podlagi in ukoreninjanjem poganjkov, spolno pa s semeni. Zrele jagode od jeseni do pomladi raznašajo ptice.

Rastišča: Vinika je gojena kot okrasna vzpenjalka. Podivjana in naturalizirana je na ruderalnih rastiščih, opuščenih kamnolomih, gozdnih robovih, poplavnih gozdovih. S preraščanjem povzroči zasenčenje drugih rastlin in jih postopno ugonobi.

Odstranjevanje: Če je le mogoče, se lotimo odstranjevanja takoj, ko se pojavi, saj je takrat možnost odstranitve največja. Pri starejših rastlinah poiščemo glavno olesenelo steblo in ga prežagamo ter potrgamo plazeče poganjke, ki bi se lahko ukoreninili. Kam z odstranjenimi rastlinami: Vse poganjke je treba posušiti in oddati v sežig, saj se dobro ukoreninjajo. Pazljivo je treba ravnati s plodečimi rastlinami, saj so semena v zrelih jagodah kaljiva še nekaj let, zato v primeru poznojesenskega odstranjevanja poskrbimo, da ne raztresemo plodov.

Opozorilo: Jagode so sicer sladke, a strupene za človeka in druge sesalce! Občutljivim ljudem lahko povzročijo kožna vnetja.