Tako invazivna in tako uporabna.

Domovina: Severna Amerika.

Opis: Robinija, znana tudi pod napačnim imenom akacija, je do 30 m visoko listopadno drevo z redko, zračno krošnjo. Koreninski sistem je široko razrasel, gost in večinoma plitev, na ustreznih tleh globlji, v mladosti ima močno glavno korenino. Lubje, sprva gladko in sivo, pri starejših drevesih zlasti podolžno zelo globoko razpoka in porjavi. Mladi poganjki so goli, rjavkastordeči in značilno vzdolžno rebrasti. Zelo drobni brsti so skriti pod nabreklim zalistjem med dvema značilnima, do 2 cm dolgima, trdima, bodečima prilistnima trnoma. Premenjalno nameščeni, iz 9–21 lističev lihopernato sestavljeni listi so 20–30 cm dolgi, lističi so podolgovato eliptični, topi, 3–6 cm dolgi, celorobi, kratko pecljati, svetlo zeleni in večinoma goli. Dvospolni cvetovi so metuljasti, dišeči, beli, 2–3 cm dolgi in po 10–25 združeni v viseča, bujna, 10–25 cm dolga grozdasta socvetja. Plodovi so 5–10 cm dolgi, gladki rjavi stroki, ki vsebujejo do 10 temno rjavih trdih semen.

Rastišča: Robinija najbolje raste na rahlih, globokih in rodovitnih peščenih tleh. Dobro prenaša slana tla, ne mara kamnitih terenov in rastišč z zastajajočo vodo ali visoko podtalnico. Tudi hude suše ne prenaša dobro. Je svetloljubna vrsta, najbolje uspeva v čistih sestojih, zasenčenost slabo prenaša. Občutljiva je na veter, sneg in zelo nizko temperaturo, prenaša pa onesnažen zrak. Pri nas se je uspešno vključila med domače rastje v gozdnem prostoru in je danes z 0,6 % v lesni zalogi najpogostejša tujerodna drevesna vrsta pri nas. Ponekod se močno razrašča in postaja nadležna invazivka, drugje jo zelo cenijo zaradi široke uporabnosti. Pogosto raste na gozdnih robovih, posekah, nasipih, obrežjih, v bližini naselij in na opuščenih kmetijskih površinah, v strnjen gozd pa se sama ne razširi. Pogosto je gojena kot okrasna in medonosna rastlina.

Čas cvetenja: Maj–junij.

Zrelost semen: Od septembra naprej.

Razmnoževanje in razširjanje: Semena robinije so dobro kaljiva vsaj 10 let, še posebej dobro kalijo po požarih. Rastlina se razmnožuje tudi z močnim odganjanjem iz panjev in z razraščanjem podzemnih delov, ki množično poženejo predvsem po odstranitvi glavnega debla.

Odstranjevanje

Drevesa robinije je zelo težko odstraniti. Če posekamo glavno deblo, začno iz korenin in panja poganjati mladi poganjki. Ponavljajoče sekanje/rezanje poganjkov sčasoma izčrpa rastlino. Največkrat jo ustavi šele globoka senca, ki jo ustvarijo avtohtone drevesne vrste z večjo drevesno višino.

Kam z odstranjenimi rastlinami

Robinijo do količine 2 m3 lahko oddate v zbirnem centru Povšetova v ustrezen zabojnik:

1. Zabojnik INVAZIVNE RASTLINE – OSTALO:

• podzemni deli,
• veje s plodovi ali ločeno zbrani plodovi.

2. Zabojnik ZELENI ODREZ:

• veje (lahko z listi in socvetji) in debla do premera 2 cm,
• ločeno zbrane liste in socvetja.

Za oddajo večje količine robinije (nad 2 m3) ter vej in debel premera nad 2 cm se je pred oddajo treba dogovoriti s podjetjem JP VOKA SNAGA, d. o. o. (invazivne.rastline@vokasnaga.si).

Na domač kompost lahko odložite:

• ločeno zbrane liste in socvetja.

V sežig je treba oddati:

• podzemne dele,
• veje s plodovi.

Zastirka: vse dele rastline, razen plodov, najprej zmeljemo in povsem posušimo ter nato uporabimo kot zastirko.

Opozorilo: rastlina ima na vejah ostre trne.

Možnosti uporabe odstranjenih rastlin:

• papir (les in oleseneli poganjki)

• lesni izdelki
• oglje
• premazi (utekočinjeni lesni ostanki)
• prehrana (socvetja)
• zdravilstvo

Naredi sam (DIY):

• cvetlično pismo
• semenski papir
• papirni lonček za rastline
• sito in okvir za ročno izdelavo papirja
• gnezdilnica z zeleno streho
• servirna deska

Delavnica za ročno izdelavo papirja (Povšetova ul. 6, Ljubljana): izdelava papirja, izobraževalne delavnice
Lesna delavnica (Povšetova ul. 6, Ljubljana): izdelava lesnih izdelkov

Izdelava papirja na polindustrijskem nivoju: Inštitut za celulozo in papir