Sivi dren cvetovi Foto BrankaTrcak
Sivi dren plodovi FotoRobertBrus
Sivi dren socvetja Foto BrankaTrcak
Sivi dren socvetja Foto BrankaTrcak2
Sivi dren pozimi 1FotoBrankaTrcak
Sivi dren pozimi FotoBrankaTrcak 2
Sivi dren socvetja FotoRobertBrus
Sivi dren BrankaTrcakIMG
Sivi dren pozimi FotoBrankaTrcak
Sivi dren veje se ukoreninjajo Foto SimonaStrgulcKrajsek
Sivi dren FLAVIRAMEA socvetje Foto PetraSladek
sivi dren prerezi lesa Foto UL BF Odd. za lesarstvo
Sivi dren SimonaStrgulcKrajsek 1
Sivi dren FLAVIRAMEA plodovi Foto PetraSladek
Sivi dren grm BrankaTrcak
Sivi dren zgornja in spodnja stran listne ploskve Foto BrankaTrcak
Sivi dren nezreli plodovi Foto BrankaTrcak
Sivi dren plodovi Foto BrankaTrcak
Sivi dren plodovi Foto PetraSladek
Cornus sericea
Beli plodovi sivega drena gredo v slast tudi pticam.
Domovina: Vzhodni del Severne Amerike.
Opis: Sivi dren je do 4 m visok grm s številnimi olesenelimi pritlikami. Lubje je gladko, temnordeče, golo in bleščeče (redko rumene ali rjave barve); na njem opazimo lenticele (prezračevalne brazgotine). Listi so nasprotno razvrščeni, jajčastosuličasti, s 5–7 pari stranskih žil, dolgi 8–12 cm, posebej veliki so na enoletnih vejah (tudi čez 10 cm). Zgornja in spodnja stran listov je različnih barv: zgoraj so listi zeleni, spodaj sivi do sivozeleni. Cvetovi so štirištevni, dišeči, beli in združeni v gosta, 5–8 cm široka češuljasta socvetja. Plodovi so sočni, enosemenski, beli ali svetlosivi, kroglasti, 6–8 mm dolgi.
Rastišča: Vrsti ustrezajo težka, vlažna, namočena oz. zamočvirjena tla, vrsta se v naravi zato pojavlja v različnih tipih obrežne vegetacije, v močvirjih, jelševih grezih in v podobnih vlagoljubnih združbah. Sivi dren hitro preraste velike površine. Z gosto krošnjo senči domorodno rastje, kar zmanjša vrstno pestrost in preprečuje pomlajevanje domorodnega drevja (zavira rast kalic).
Čas cvetenja: Maj–junij.
Zrelost semen: September–oktober.
Razmnoževanje in razširjanje: Sivi dren se širi vegetativno s pritlikami: spodnji poganjki polegajo in se zakoreninjajo. Tudi odlomljene in obrezane veje se lahko ukoreninijo in odženejo. Človek nehote širi vrsto tako, da odrezane veje z gojenih grmov zavrže v naravno okolje. Tam se veje lahko ukoreninijo in razvije se nov grm. Sivi dren se razmnožuje tudi s semeni, ki se razširjajo z iztrebki ptic, ki pojedo plodove.
Odstranjevanje
Grme izsekamo ali požagamo in izkopljemo podzemne dele. Če podzemnih delov ne moremo izkopati, vztrajno in redno odstranjujemo nadzemne dele, dokler se rastlina ne izčrpa. Mlade rastline v celoti izruvamo. Grme lahko odstranjujemo le mehansko, saj uporaba herbicidov ob vodah ali v gozdu ni dovoljena. Pomemben ukrep proti širjenju je previdno ravnanje z odrezanimi vejami sivega drena. Odložene morajo biti na ustrezno mesto, po možnosti uničene. Za preprečevanje razširjanja s semeni je treba socvetja takoj po odcvetu porezati.
Kam z odstranjenimi rastlinami
Sivi dren dresnik lahko oddate v zbirnem centru Povšetova v ustrezen zabojnik:
1. Zabojnik SIVI DREN:
- veje sivega drena, lahko tudi z listi, cvetovi ali plodovi,
- oleseneli podzemni deli sivega drena.
2. V zabojnik INVAZIVNE RASTLINE – OSTALO odložimo:
- ločeno zbrane liste, socvetja in plodove.
Na domač kompost lahko odložite:
- ločeno zbrani listi in socvetja
V sežig je treba oddati:
- podzemni deli, stebla in plodovi
Zastirka: vse dele rastline, razen plodov, najprej zmeljemo in povsem posušimo ter nato uporabimo kot zastirko.
Možnosti uporabe odstranjenih rastlin:
- lesna vlakna (debelca, veje)
- pletarstvo (dolge veje)
- barvila (lubje)
- ljudska medicina
Lesna delavnica (Povšetova ul. 6, Ljubljana): izdelava lesnih izdelkov