Domovina: Severna, Srednja in Južna Amerika.

Opis: Obe pri nas razširjeni vrsti rogovilčka sta enoletnici z razraslim steblom (slika 1), visoki do pol metra. Listi so nasprotno razvrščeni, kratkopecljati in jajčasti z nekoliko priostrenim vrhom ter nazobčanim robom. Proti vrhu poganjkov so listi vse bolj suličasti. Cvetovi so združeni v majhne koške (slika 2) na vrhu poganjkov. Cevasti cvetovi so rumeni, obrobni jezičasti cvetovi pa beli in z le nekaj mm dolgim, pri vrhu trizobim vencem. Plodovi so rožke, z luskasto kodeljico (slika 3), po površini so dlakavi. Ob zrelosti košek razpade. Obe vrsti rogovilčkov sta se pri nas udomačili v prvi polovici 20. stoletja in sta podobno pogosti. Vejicati (G. ciliata) je štrleče žlezasto dlakav in z nekoliko večjimi koški, drobnocvetni (G. parviflora) pa prileglo dlakav.

Čas cvetenja: junij–oktober.
Zrelost semen: julij–november.

Razmnoževanje: Plodovi nimajo posebnih struktur za razširjanje, v glavnem jih širimo s prstjo (npr. na orodju, semenskem krompirju), lahko se oprimejo obleke ali kože živali.

Rastišča: Rogovilčka sta tipična plevela okopavinskih njiv in vrtov, ki se pogosto pojavljata tudi v naravi na motenih rastiščih, gozdnih robovih, prodiščih ... Ustrezajo jima senčna in sveža ruderalna mesta, nasipališča v nižinah in montanskem pasu.

Odstranjevanje: Rastlino pred cvetenjem pokosimo ali izrujemo. Ko se razvijejo koški s plodovi, moramo biti pri odstranjevanju previdni, da plodov ne razsejemo.

Kam z odstranjenimi rastlinami: Odstranjene rastline, ki še nimajo zrelih koškov, kompostiramo, sicer jih oddamo v sežig