Domovina: Vzhodna Azija.

Opis: Verlotov pelin je zelnata trajnica, ki se razrašča z dolgimi živicami (pomembna razlika od šopasto razraslega navadnega pelina!). Nadzemni poganjki so visoki 1–2 m (slika 1), le v vrhnjem delu razrasli in lomljivi. Listi so razvrščeni premenjalno, kratkopecljati, okoli 5 cm dolgi, lihopernato globoko deljeni navadno v 7 ozkosuličastih krp (slika 2). Listni rob je zavit, listi so po spodnji strani razločno sivkasto polstenodlakavi. Socvetje je košato razraslo, s številnimi drobnimi kimastimi koški. Plodovi nimajo kodeljice. Pritlične listne rozete prezimijo.

Čas cvetenja: september–november.
Zrelost semen: od oktobra naprej.

Razmnoževanje: Najpomembnejše je vegetativno razmnoževanje z razraščanjem s podzemnimi živicami, ki omogoči širjenje roba sestoja do 0,5 m letno. Za spolno razmnoževanje pri nas ni podatkov. Plodovi so enosemenski, vprašljivo pa je njihovo dozorevanje in kaljivost v naravi.

Rastišča: Verlotov pelin uspeva na ruderalnih mestih, cestnih robovih, ob železnici, na nasipališčih, opuščenih mestih in na prodiščih rek.

Odstranjevanje: Trajni deli verlotovega pelina so pod zemljo (slika 3), zato je najbolj učinkovito izkopavanje sistema razraslih korenik. Tudi redna košnja nadzemnih delov rastlino v nekaj letih izčrpa. Kam z odstranjenimi rastlinami: Nadzemne dele lahko kompostiramo, podzemne dele in zrela socvetja pa je treba oddati v sežig.

Opozorilo: V času cvetenja pelod lahko povzroči alergijsko reakcijo.