Moda je eden od načinov, s katerim se ljudje izražamo. Za rdečimi preprogami, modnimi revijami in razprodajami je ogromna industrija, ki zaposluje več kot 1,5 milijona ljudi samo v Evropi. Toda druga plat medalje pripoveduje drugačno zgodbo, manj bleščečo in veliko bolj zaskrbljujočo.

Tekstilna in oblačilna industrija sta skupaj z bivalnimi prostori, prometom in pridelavo hrane ena najbolj onesnažujočih panog. Vplivata na tla, onesnaževanje vode in sta vir emisij toplogrednih plinov. Na primer, pri izdelavi kavbojk porabimo 7.000 litrov, majice s kratkimi rokavi pa 2.700 litrov vode, kar je enako porabi pitne vode človeka v 2,5 letih. Vplivi na okolje v proizvodni fazi so povezani tudi z gojenjem in proizvodnjo naravnih vlaken (bombaž, konoplja in lan) v smislu rabe tal in vode, gnojil in pesticidov; temveč tudi za proizvodnjo sintetičnih vlaken (poliestra in elastana), povezanih z uporabo energije in kemičnimi surovinami.

Ta sektor ima velik okoljski in družbeni vpliv v vseh fazah: od proizvodnje do distribucije, uporabe in po uporabi (zbiranje, sortiranje, recikliranje in končno ravnanje z odpadki, ki je večino časa povezano s sežiganjem in odlagališči). Pri pranju se v odpadno vodo oddajajo tudi kemikalije in mikrovlakna. Pri pranju je tekstil odgovoren za 35 % primarne mikroplastike v oceanu, kar je enako 50 milijardam plastenk plastike.
Poleg močnih okoljskih vplivov je ta sektor povezan tudi s svetovno razširjenimi družbenimi vplivi v smislu plač, delovnih pogojev in delovnih okolij v tekstilnih tovarnah. Tekstilno in oblačilno industrijo pogosto povezujemo tudi z otroškim delom.

Vedno, ko izbiramo novo garderobo, je dobro pomisliti na celoten življenjski cikel oblačil - kako dolgo so potovala do naših omar in kdaj in kje se bo njihova pot zaključila ter kako obremenjujoč bo ta proces za okolje?
Ponujamo vam nekaj nasvetov, s katerimi lahko na preproste načine poskrbite, da bo vaš pristop h modi bolj trajnosten in manj obremenjujoč za planet:

1. Kupujte (tudi) rabljena oblačila

Trgovin, kjer prodajajo rabljena (second-hand ali vintidž) oblačila, obutev in modne dodatke je vedno več, tako fizičnih kot prodajaln na spletu, in postajajo vse bolj priljubljene. V njih boste našli kakovostne, dobro ohranjene in unikatne kose – z nakupom jim lahko podaljšate življenjsko dobo, hkrati pa zmanjšate svoj ogljični odtis.

2. Organizirajte izmenjevalnico oblačil ali sejem rabljenih oblačil

S svojimi prijatelji, sodelavkami in sodelavci ali družinskimi člani lahko organizirate vsakoletno izmenjevalnico oblačil oziroma modni bazar – na ta način boste lahko osvežili svoje omare, skupaj preživeli kakovosten čas, morda lahko na ta način tudi kaj dodatno zaslužite. Odličen priročnik za organizacijo izmenjav oblačil so pripravili Ekologi brez meja.
V letu 2023 smo skupaj z Ekologi brez meja in Zavodom Bob zasnovali izmenjevalnice oblačil, ki potekajo po četrtnih skupnostih. Spomladi sta izmenjevalnici potekali v ČS Rožnik in Dravlje, jeseni so načrtovane še v ČS Bežigrad, Moste, Posavje in Rudnik.

3. Oblačila si sešijte sami

Pobrskajte po starih omarah in na plano povlecite star šivalni stroj ter si kakšen kos izdelajte sami. Lahko se udeležite tudi šiviljskega tečaja. V zadnjem času zelo cenjena spet postajata tudi štrikanje in kvačkanje.

4. Nakupujte premišljeno in z namenom

Investirajte v kakovostnejše kose iz naravnih materialov, za katere boste odšteli več, a jih boste tudi nosili več let, posledično kupovali manj in s tem blagodejno vplivali na okolje.
Nakupujte pri tistih podjetjih in znamkah, ki sledijo določenim standardom - npr. da uporabljajo reciklirane materiale, donirajo materiale, ki jih pri proizvodnji ne porabijo, oblačila izdelujejo trajnostno, svoje zaposlene primerno plačujejo in poskrbijo za njihovo varnost.
Da bi se izognili t.i. »green washing«-u ali »zelenemu zavajanju«, se splača slediti štirim certifikatom, ki zagotavljajo, da je izbrana blagovna znamka zares etična in trajnostna. To so: Global Organic Textile Standard (GOTS), Global Recycled Standard (GRS), PETA-Approved Vegan in Fair Wear.

5. Donirajte ali prodajte

Dobro ohranjena rabljena oblačila lahko podarite tudi dobrodelnim ustanovam, ki bodo poskrbela, da bodo dosegla tiste, ki jih potrebujejo, vi pa boste s tem pripomogli k zmanjševanju odpadkov. Kot zanimivost - tudi zavetišča za živali pogosto sprejmejo stare odeje, rjuhe in brisače, ki jih uporabijo za negovanje živali. Prav tako lahko oblačila prodate prek različnih spletnih platform ali oglasov.

6. Ponovna uporaba

Oblačilom, ki jih ne nosite več, lahko vdahnete novo življenje! Nekdaj najljubša srajca ali zimski pulover lahko postaneta prevleki za vzglavnik, stare odeje in rjuhe pa spremenite v posteljo za hišnega ljubljenčka. Stare brisače in celo kratke majice lahko postanejo trpežne krpe za brisanje prahu.

7. Izposodite si oblačila za enkratne priložnosti

Oblačila za valete, poroke in vse »posebne priložnosti« si lahko izposodite. Prihranili boste denar in se izognili, da bi po posebnem dogodku ti kosi obviseli v omari.

8. Svoja oblačila primerno vzdržujte

Največji cilj trajnostne mode je kupovati manj in uporabljati dlje. Podaljšanje življenjske dobe oblačil je ključno, ko gre za zmanjšanje emisij CO2. S skrbnim odmerjanjem pralnega sredstva lahko veliko prihranite, hkrati pa tako zaščitite oblačila in okolje. Včasih pa zadostuje tudi delno pranje ali zgolj zračenje. Tako lahko življenjsko dobo oblačil podaljšate kar za tretjino.