Po podatkih Statističnega urada Slovenije (SURS) smo v Sloveniji v letu 2020 zavrgli 144 tisoč ton hrane, kar je približno 68 kg na prebivalca. Statistika kaže, da je zavržene hrane od leta 2014, ko smo v Sloveniji začeli meriti količino odpadne hrane, vsako leto več. Na svetovni ravni se po ocenah zavrže 17% celotne proizvodnje hrane, kar skupaj znaša več kot milijardo ton. Poleg tega izgubljena in odpadna hrana predstavlja kar 38% skupne porabe energije v svetovnem prehranskem sistemu.

Zakaj toliko zavržene hrane?

• Ker ne znamo načrtovati obrokov glede na to, katera živila je potrebno porabiti prej.
• Ker kupujemo prevelike količine hrane, še posebej v okviru posebnih ponudb.
• Ker na mnoga živila pozabimo in jih čez čas neužitna najdemo v hladilniku, zmrzovalniku …
• Ker smo zelo občutljivi na datume, odtisnjene na živilih.
• Ker pripravimo prevelike količine hrane.
• Ker ostankov jedi ne znamo izkoristiti.
• Zaradi pomanjkanja spoštovanja do hrane.

Kaj lahko spremenim?

Načrtujte nakupe

V trgovino ne hodite lačni, sicer boste zagotovo kupili ogromno nepotrebnih izdelkov. Preverite, katere sestavine že imate doma, nato zapišite seznam živil, ki jih potrebujete. Kupujte nepakirano sadje in zelenjavo, ker le tako lahko kupite toliko, kot potrebujete.

Preverite datume

Če živila ne potrebujete takoj, izberite živilo z daljšim rokom uporabe ali ga zamrznite. Živilski izdelki so varni za uporabo tudi po datumu na oznaki »uporabno najmanj do …«.

Poskrbite za ustrezno vzdrževanje hladilnika

Preverite tesnila in temperaturo hladilnika. Da bi hrana dolgo ostala sveža, jo je treba shranjevati na temperaturi 1 do 5 stopinj Celzija.

Poskrbite za red v hladilniku 

Novo kupljene izdelke postavite zadaj, ostale izdelke pa premestite naprej. S pravilnim zlaganjem hrane vam hrane s pretečenim roko ne bo potrebno metati proč.

Uporabite ostanke hrane

Ostanke hrane lahko uporabimo za malico ali večerjo, naslednji dan ali pa jih zamrznemo. Iz sadja lahko naredimo sok ali sladico, iz manj sveže zelenjave pa juho. Tudi kulinarični portali ponujajo obilo idej, kako uporabiti kuhane testenine, krompir ipd.

Če hrana le pristane med odpadki in če biološke odpadke zberemo v rjavih zabojnikih, jih v RCERO Ljubljana predelamo v kompost najvišje kakovosti, ob tem pa nastaneta še električna energija in toplota. Trudimo se, da bi s pridom izkoristili vse možnosti, ki bi hrani kot neobnovljivemu viru ohranile vrednost in pomen.

Skupaj do cilja

Tako na lokalni kot nacionalni in globalni ravni si moramo prizadevati za prehranske sisteme, ki bodo trajnostni, in za uvajanje celostnih pristopov, s katerimi lahko zmanjšamo izgube hrane in kar najbolje izkoristimo hrano, ki jo proizvedemo. Z majhnimi vsakodnevnimi aktivnostmi lahko naredimo veliko - kupujemo manj, ne za vsak slučaj in na zalogo, skuhamo le toliko, kot je treba, obroke skrbno načrtujemo.
Ker lahko vsak od nas prispeva k odgovornejšemu ravnanju s hrano in s tem bolj trajnostni družbi, smo za vas v pomoč in navdih pripravili seznam spletnih orodij, ki se osredotočajo na različne teme, od spodbujanja načrtovanja zdravih obrokov in uporabe neporabljene hrane do preprečevanja in zmanjševanja nastajanja zavržene hrane. Vabljeni, da jih spoznate in preizkusite ter priporočite še komu drugemu!

• E-načrtovanje obroka, ki pomaga sestaviti ali preveriti obrok oziroma dnevni jedilnik.
• Načrtovanje tedenskega jedilnika, ki močno poenostavi načrtovanje zdravih in dovolj pogostih obrokov.
• Volk sit, koza cela: dnevnik zavržene hrane, recepti za manj zavržene hrane in 10 priročnih orodij, ki lahko gospodinjstvom pomagajo pri prizadevanjih za življenje brez zavržene hrane.
• Prehranski navigator, mobilna aplikacija, ki spodbuja pravilno sestavo obrokov, razporejenih čez dan, s katerimi zaužijemo vse, kar naše telo potrebuje.
• Veš kaj ješ, mobilna aplikacija, ki prepozna živilo in potrošnika obvesti o njegovi hranilni sestavi.
• Dnevnik prehrane je mobilna aplikacija za enostavno beleženje obrokov, ki uporabnikom pomaga, da se prehranjujejo bolj zdravo in da se izogibajo prenajedanju.