Če iz razglednega stolpa Ljubljanskega gradu pogledamo na Ljubljano, hitro ugotovimo, da smo obkroženi z naravo. Ljubljana iz narave črpa, se iz nje uči, predvsem pa jo spoštuje. Čeprav skorajda polovico občine pokrivajo gozdovi, ki skupaj z ostalimi zelenimi površinami obsegajo kar tri četrtine celotne površine mesta, v Ljubljani vztrajno širimo zelene kotičke.

Na območju mesta najdemo štiri krajinske parke: Krajinski park Rožnik, Tivoli in Šišenski hrib, ki leži v neposredni bližini mestnega središča. Znotraj njegovih meja smo ohranili številne naravovarstveno pomembne vrste, ki so uvrščene na rdeči seznam ogroženih vrst. Park je hkrati izjemno priljubljen med meščani, ki se tam rekreirajo, sproščajo ter uživajo v stiku z naravo.

Drugi je Krajinski park Ljubljansko barje, ki obsega kar 135 km2. Močvirne ravnice zaznamuje neskončen mozaik travnikov, steljnikov, njiv, jarkov in mejic, zaradi načina obdelave travnikov se je ohranila bogata biotska raznovrstnost. Ljubljansko barje ima posebno mesto v zgodovini – tu so arheologi leta 2002 odkrili ostanke 5200 let starega lesenega kolesa z osjo, ki velja za najstarejše leseno kolo na svetu. Prazgodovinsko kolišče na Ljubljanskem barju je od leta 2011 vpisano na UNESCO seznam svetovne dediščine.

Tretji park, Krajinski park Zajčja dobrava, je najstarejši med krajinskimi parki z avtohtonim nižinskim gozdom, medtem ko se četrti Krajinski park Polhograjski dolomiti ponaša s pestro biotsko raznovrstnostjo in z endemičnimi vrstami.

V neposredni bližini je eden najstarejših botaničnih vrtov v Evropi, ki deluje že od leta 1810 in je njihova najstarejša kulturna, znanstvena in izobraževalna ustanova z nepretrganim delovanjem.

Degradirane, prezrte in neizkoriščene dele mesta spreminjamo v nove zelene površine, s čimer prispevamo k blaženju podnebnih sprememb in kvalitetnejšemu preživljanju prostega časa prebivalcev in obiskovalcev Ljubljane (parki, vrtički, igrišča, urbani sadovnjaki ipd).

Nove brvi na Poti spominov in tovarištva

Za še lepše sprehode in prijetnejšo rekreacijo smo nove brvi postavili tudi na Poti spominov in tovarištva – Glinščica, Pržanec in Mali graben, ki je z 42 metri razpona ena najdaljših brvi iz lepljenega lesa v Evropi.

Sistem podzemnih zbiralnic v mestnem središču

Ljubljana je prva in edina evropska prestolnica po sistemu nič odpadkov (zero waste). V Ljubljani zbiramo štiri vrste odpadkov po sistemu od vrat do vrat, v mestnem središču pa smo za učinkovito in očem prijaznejše zbiranje odpadkov poskrbeli s podzemnimi zbiralnicami. Podzemni zabojniki za papir, steklo in embalažo so dostopni vsem, zabojniki za biološke odpadke ter preostanek odpadkov pa so namenjeni okoliškim gospodinjstvom in trgovcem, gostincem ter podjetjem. Uporabniki jih odpirajo s posebnimi karticami, ki beležijo vnos, od česar je odvisna tudi višina zneska na mesečni položnici.

V Ljubljani imamo 69 lokacij s podzemnimi zbiralnicami, s katerimi smo zamenjali približno 9.500 običajnih zabojnikov. Z vgradnjo podzemnih zbiralnic bomo nadaljevali tudi v prihodnje.

Regijski center za ravnanje z odpadki Ljubljana (RCERO Ljubljana)

Ljubljanski center za predelavo odpadkov je največji okoljski projekt v državi, kjer skrbimo za odpadke skoraj polovice Slovenije. Ključni del regijskega centra so trije objekti, namenjeni mehansko-biološki obdelavi odpadkov. Ključna naloga regijskega centra je, da iz mešanih odpadkov izločimo kar največ še uporabnih materialov in da iz ločeno zbranih bioloških odpadkov pridelamo kompost. Ta je prvega kakovostnega razreda.

Tovarna za predelavo odpadkov, kot centru poljudno rečemo, uporablja najmodernejšo in trajnostno tehnologijo za ravnanje z odpadki v evropskem merilu ter zagotavlja zelena delovna mesta, s posebno učno potjo pa v javnem podjetju VOKA SNAGA na ustvarjalen način prikazujejo tudi vidik ravnanja z odpadki po načelih krožnega gospodarstva.

V Mestni občini Ljubljana si prizadevamo za povečano stopnjo samooskrbe, saj je pridelovanje hrane na manjših površinah tudi izredno pomembna povezovalna dejavnost z močnim potencialom medgeneracijskega sodelovanja, povečevanja socialne vključenosti in dobrodošla alternativa za socialno šibke prebivalce mesta. 

Javni sadovnjaki 

V sklopu urejanja vrtičkarskih območij zasajamo tudi nove javne sadovnjake.

Približno 12 hektarjev veliko območje nekdanjih nelegalnih vrtičkov na Rakovi jelši, ki so po odstranitvi lop leta 2010 postali črno odlagališče odpadkov, smo v celoti prenovili in vnesli nove vsebine. Nova ureditev vključuje parkovno površino s piknik prostori, ki je tudi vstopna točka v Krajinski park Ljubljansko barje, javni sadovnjak s skoraj 100 različnimi sadnimi drevesi in novo vrtičkarsko območje s preko 300 vrtički. Poleg vrtičkov smo zagotovili tudi infrastrukturo, ki se navezuje na obstoječi sistem poti in jarkov. Za projekt, ki je bil razdeljen v dve fazi, smo namenili nekaj več kot milijon evrov.

Julija 2017 smo zaključili projekt izgradnje brvi čez Lahov graben, ki je del sklopa mestnega parka Rakova jelša. Ob izgradnji brvi smo v parkovnem delu uredili tudi manjše otroško igrišče.

Projekt je nastal kot potreba premostitve obstoječega vodotoka Lahov graben. Z brvjo omogočamo dostop obiskovalcem in uporabnikom mestnega parka Rakova jelša. Oblika in zasnova brvi se navezuje na že urejeni mestni park. Glavni gradnik brvi so tako leseni ožgani tramovi. Brv je namenjena pešcem in kolesarjem ter povezuje parkovni del z območjem vrtičkov. Ob izgradnji brvi smo v parkovnem delu uredili tudi manjše otroško igrišče. 

Ta je del obsežnega parka Muste, ki povezuje Nove Fužine in Štepanjsko naselje na nasprotnih nabrežjih Ljubljanice, v okviru projekta pa je med drugim predvideno še vrtičkarsko območje s t. i. užitnim parkom in sprehajalnimi potmi. Oba dela parka bo povezal tudi nov doživljajski most. Idejna zasnova, ki smo jo pripravili v letu 2015, obsega območje ob obeh bregovih Ljubljanice in južni del proti Litijski cesti. 

Gradnjo družinskega parka Muste z igrali za vse starostne skupine otrok, gibalno ovirane otroke in naprave za starejše smo začeli v letu 2017. Zasadili smo javni sadovnjak s 64 sadnimi drevesi in drevored ob otroškem igrišču, dopolnili manjkajočo živo mejo in pripravili teren za parkirišča, ki so namenjena gibalno oviranim.

Ime MUSTE ima zgodovinsko podlago, saj izhaja iz Franciscejskega katastra za Kranjsko (1823-1869) in predstavlja najstarejše znano zapisano poimenovanje tega območja. Izsek iz katarstra.

V okviru Družinskega parka Muste smo uredili tudi pasji park.

Po vzpostavitvi novega družinskega parka Muste smo projekt celovite ureditve tega območja nadaljevali z izvedbo ureditve levega brega Ljubljanice vzdolž celotnega območja parka kjer smo vzpostavili nov javni prostor s sprehajalno potjo, klopmi in ležalniki za preživljanje prostega časa. Ureditev je vključevala čiščenje terena in odstranitev odpadkov, čiščenje in obrez vegetacije vzdolž nabrežja, dosaditev žive meje, izvedbo sprehajalne poti, za katero smo porabili skoraj 2.500 robnikov in namestitev urbane opreme. Na prodnatem delu nabrežja smo uredili plažo Muste, kjer smo namestili ležalne ploščadi, zasadili manjkajoči drevored in uredili zelenico, s katero smo onemogočili dostop in vožnjo vozil po pešpoti.

V letu 2019 smo uredili tudi desni breg Ljubljanice vzdolž celotnega območja parka. Vzpostavili smo nov javni prostor s sprehajalno potjo, klopmi in pasjim parkom. Teren smo najprej očistili in odstranili odpadke in obrezali vegetacijo, nato pa dosadili živo mejo, uredili sprehajalne poti in namestili urbano opremo.

Lokacija se nahaja gorvodno od Črnuškega mostu, v bližini teniških igrišč – ob stopenjskem jezu (parc. št. 2358/1 k.o. Ježica). Gre za območje Nature 2000, naravne vrednote Sava in ekološko pomembnega območja, na katerem so posegi zelo omejeni. Projekt je vključeval sanacijo brežine, dostop do vode in postavitev ležalnih ploščadi za sončenje. Za sanacijo brežine in dostopne poti do vode smo izvedli kranjsko steno (dvojno kašta), ki je izdelana iz borovega lesa. Trajnejši in obstojnejši materiali za ureditev niso bili dovoljeni. Prav tako niso bili dovoljeni nikakršni posegi v pas tik ob vodi, zato smo predvideli betonske 'prefabrikate' v velikosti 2x2 metra, ki služijo kot ploščadi za sončenje. V sklopu projekta so izvedli tudi dostop za intervencijo (gasilce), ki ga do sedaj niso imeli. Uredili smo plažo za sončenje in ne kopališče. 

Fizikalno kemijske parametre na reki Savi smo tako kot vsako leto tudi letos opazovali enkrat v poletnem času. Analize so pokazale, da so razmere s kisikom bile zelo ugodne, koncentracije organskih snovi in fosforja so bile nizke, koncentracije težkih kovin in mineralnih olj pa na sami meji določljivosti. Mikrobiološke parametre smo opazovali štirikrat v poletnem času. V obdobju vzorčenja, v avgustu, so bili izpolnjeni kriteriji skladno z  Uredbo o upravljanju kakovosti kopalnih voda.

Ureditev urbanega sadovnjaka (100 m2) in obnova otroškega igrišča med Linhartovo, Savsko in Mislejevo ulico je del širšega projekta oživitve Savskega naselja. Prenova in oživitev območja okrog Savskega hriba, ki zajema košarkarsko in otroško igrišče, hrib nad zakloniščem ter nekaj zelenic, smo uredili na pobudo tamkajšnje meščanke. Pri prenovi smo ohranili vsa prvotna igrala in jih barvno povezali v enotno zgodbo ter obogatili z nekaj novimi dodatki. V Savskem naselju smo hkrati uredili tudi pravi urbani sadovnjak.

Pred obnovo je bil v območju parka zaraščen travnik z razgibanim reliefom, na katerem so se velikokrat zadrževali narkomani. Z revitalizacijo smo uredili dostop do Vodnikove ceste, zagotovili igrala, zgradili pešpoti in dostop do igralnih površin.  Na območju parka, velikosti približno pol hektarja, smo uredili igralno pot z desetimi postajami po načelih gozdne pedagogike. Pri opremi in izdelavi igral na novi igralni poti je bilo porabljeno drevje, ki ga je poškodoval žledolom pomladi 2014.  Za ureditev parka smo namenili 57.000 evrov.

Degradirano območje ob Koseškem bajerju smo v letu 2015 spremenili v večgeneracijski park (0,15 hektarja) z otroškim igriščem za najmlajše in malce starejše otroke z igrali, ki so primerna tudi za osebe z oviranostmi, ter namestili telovadna orodja tudi za starejše občane, t. i. senior sport. Revitalizacija območja je obsegala odstranitev gradbenih odpadkov, nakup in montažo igral, izgradnjo novih pešpoti, ureditev dostopov do igralnih površin, zasaditev dreves (brezov gaj) in grmovnic za zaščito pred ulico Draga. Za ureditev parka smo namenili 55.000 evrov.

Park se nahaja pred gimnazijo Bežigrad. Uredili smo ga na pobudo dijakov gimnazije Bežigrad, ki bo v nadaljevanju park tudi vzdrževala. Izveden je bil priklop vode in postavljen pitnik, vzpostavljene povezovalne potke in nameščena urbana oprema (klopi in mize). Obrezali smo vsa obstoječa drevesa in grmovnice, posadili dve drevesi in dosadili živo mejo ter ozelenili steno, ki meji na sosednjo parcelo.

Tomanov park leži v križišču Resljeve in Masarykove ceste. To poimenovanje smo na Mestni občini Ljubljana izbrali zaradi kamnoseka Feliksa Tomana, ki je živel in ustvarjal v hiši poleg parka. Park, ki smo ga v letu 2017 preuredili iz gradbene jame, je danes prostor urbanega druženja, posedanja na kamnitih klopeh, rolkanja in čakanja na naslednji vlak. 

Degradirano površino ob Masarykovi ulici, kjer je nastalo divje parkirišče, smo spremenili v t.i. Urbani gozd. Postavili smo 19 dreves različnih sort javorja, ki smo jih posadili v 500 litrska korita in tako avtomobile nadomestili z drevesi, ki so neprecenljive vrednosti za blaženje podnebnih sprememb. Ker so se na tem območju začela dela, smo Urbani gozd preselili na degradirano območje Bežigrajski dvor (Krater).

Nekdaj zapuščeno zemljišče smo z mladimi spremenili v pravi učni laboratorij, kar je tudi bil cilj mednarodnega projekta Green Surge, v okviru katerega je nastajala LIVADA. Cilj projekta je, da se skupaj z relevantnimi deležniki izdela model inovativnega načrtovanja in uvajanja večnamenske zelene infrastrukture mesta. Rezultat projekta Green Surge je skupnostni urbani prostor LIVADA, ki omogoča: načrtovanje, vzpostavitev in uporabo prostora po meri uporabnikov; prostor za aktivno preživljanje prostega časa mladih s komponentami zelene ekonomije; skupni socializacijski prostor načrtovane Mreže mladinskih centrov Ljubljane; razvoj zdravega urbanega življenjskega prostora, lokalno pridelavo kakovostne hrane in vzpodbujanje bio-kulturne raznolikosti urbanega okolja. 

V parku Tivoli smo uredili gozdno učilnico za slepe in slabovidne. Učilnica obsega dostopno pot, peščeno ploščad in leseno teraso, s treh strani pa je obdana z leseno ograjo. Zasnovana je tako, da njene elemente spoznavamo z gibanjem po njenem robu.  Gozdna učilnica je namenjena spoznavanju razlik med naravnimi parki oziroma naravnimi spomeniki in oblikovano naravo (mestni parki) ter spoznavanju glavnih listnatih drevesnih vrst, ki rastejo v naših gozdovih.

Revitalizacija in s tem povečanje biotske pestrosti je obsegala ureditev vzhodne obale ribnika, zasajenega s trstiko, ter ureditev dveh močvirnih gred ob betonski pregradi. Na novo smo uredili dotok in iztok iz ribnika ter dva lesena podesta, kjer radi posedajo obiskovalci ribnika.

Črnuški bajer je umetno vodno telo, nastalo z izkopom gline ob vznožju gričev. Po opustitvi glinokopa se je zemljišče zasipalo z odpadnim materialom. Degradirano območje smo skupaj KD Prostorož začeli urejati po letu 2018, ko je to zemljišče prešlo v last Mestne občine Ljubljana.

V letu 2020 smo izvedli temeljito prenovo bajerja. Očistili smo dno in uredili dotoke. Odstranili smo invazivne rastline in jih nadomestili z avtohtonimi ter razredčili črno jelšo in trsje. Ojačali smo brežino, obnovili ograjo okoli bajerja ter uredili dostop do vode. Obstoječo peščeno pot smo izravnali in utrdili. Zasadili smo drevesa za še več sence, okolico pa obogatili z učno potjo o značilnostih mokrišč, okoliških živali in rastlin, klopmi, večgeneracijskim igralom in stojali za kolesa.
Lesena brv, ki smo jo postavili čez zgornji bajer, omogoča krožno sprehajanje okoli obeh bajerjev ter navezavo na planinsko pot na Rašico, lesene ploščadi in obvodne poti na spodnjem bajerju pa nudijo bližji stik z vodo in izvajanje monitoringa ekološkega ravnovesja.
Nekoč degradirano območje je tako postalo še ena zelena oaza za sproščanje in preživljanje prostega časa.

Na območju Grbe, ob PST smo uredili Družinski park Grba, kjer smo poleg mestnih vrtičkov uredili tudi večgeneracijsko igrišče, namenjeno druženju, ustvarjanju in igranju različnih generacij.  

Park Vižmarje Brdo sestavljajo mestni vrtički in območje z otroškimi igrali, klopmi ter drugo urbano opremo.