Zvočno okolje postaja vse bolj pomembno za sodobnega človeka, kar potrjujejo tudi različne študije, ki obremenjenost s hrupom povezujejo s celo vrsto škodljivih posledic na zdravje in dobro počutje posameznika. Hrup pa ne vpliva le na počutje in zdravje ljudi, ampak ima tudi negativni učinek na zbranost pri delu. Zaradi čezmernega hrupa v bivalnem okolju pa lahko govorimo o degradaciji bivalnega okolja. Nizka obremenjenost s hrupom danes postaja vse bolj pomembna kvaliteta bivalnega okolja.

Viri hrupa so različni, toda večina izmed njih je povezana z dejavnostjo človeka v povezavi z razvojem današnjih mest (promet, industrija). V zadnjih letih je prevladujoči vir hrupa promet. Po nekaterih podatkih (WHO) naj bi bilo v razvitih evropskih državah kar 50 % populacije izpostavljene dnevnemu nivoju hrupa nad 55 dB(A) zaradi prometa. V Ljubljani so hrupno bolj obremenjena območja ob prometnih cestah in ob železniški progi.

V Ljubljani smo z zaprtjem mestnega središča za ves motorni promet smo vrednosti hrupa zmanjšali za kar 6 dBA. Prebivalci smo visokim vrednostim hrupa zaradi prometa (nad 65 dBA) izpostavljeni precej manj (14 %) kot v povprečju ostali Evropejci (20 %), število prebivalcev Ljubljane, ki so zaradi prometa obremenjeni z nočnim hrupom, je 14 %, v Evropi pa kar 30 %.

V okviru dejavnosti projekta Ljubljana – Zelena prestolnica Evrope 2016 smo predstavili interaktivno zvočno instalacijo na temo hrupa in zvoka v Ljubljani. Ta na zabaven in hkrati poučen način osvešča javnost o problematiki hrupa in hrupne onesnaženosti. Inštalacijo najdete v Mestni hiši.