Pitna voda v Ljubljani ni obdelana s tehnološkimi postopki. Vir je kakovostna podzemna voda. Pod ljubljanskimi ulicami se razteza več kot 2.000 km vodovodnega in kanalizacijskega omrežja. Cevi bi lahko položili od Ljubljane do Berlina in nazaj. V toplem obdobju leta si lahko natočimo vodo iz več kot 30 ljubljanskih pitnikov, pot do njih pa najdemo z mobilno aplikacijo Tap Water Ljubljana. Podzemni vodni vir se nahaja v neposredni bližini mesta in celo pod njim. Kakovost vode v vodotokih na območju MOL je zelo odvisna od vodostaja. 

Centralna čistilna naprava Ljubljana je največja v Sloveniji, v povprečju z njo dnevno očistimo 80 tisoč kubičnih metrov odpadne vode. Za odvajanje komunalne vode smo zgradili približno 830 km cevovodov, za odvajanje padavinske vode pa 330 km. V Ljubljani smo v naseljih strnjenega mestnega značaja na kanalizacijo priključili več kot 93 % prebivalcev, vsekakor pa bomo nadaljevali s priključevanjem na kanalizacijo izven naselij strnjenega mestnega značaja.

V MOL se pitna voda distribuira preko centralnega vodovodnega sistema, v primestnih naseljih pa tudi preko manjših in zasebnih vodovodov. Vodni vir centralnega vodovodnega sistema se izkorišča v petih vodarnah: Kleče, Hrastje, Jarški prod, Šentvid in Brest. Manjši vodovodni sistemi se napajajo iz lastnih, lokalnih vodnih virov, kjer je vodni vir podzemna voda, zajeta v obliki izvirov ali vodnjakov. Voda v manjših vodovodnih sistemih je za razliko od centralnega vodovodnega sistema klorirana. Vsak prebivalec porabi med 115 in 150 litrov pitne vode na dan, ob upoštevanju industrijske in druge rabe pa poraba zraste na okrog 200 litrov. Ankete kažejo, da so Ljubljančani zadovoljni s sistemom oskrbe z vodo. Na lestvici od najnižje ocene ena do najvišje ocene pet, jo ocenjujejo z oceno štiri. V toplem obdobju leta si lahko v Ljubljani natočimo vodo iz več kot 30 pitnikov, pot do njih pa najdemo z mobilno aplikacijo Tap Water Ljubljana.

Kakovost podzemne vode spremljamo od leta 1997. Nadzorne meritve so namenjene spremljanju kakovosti podzemne vode Ljubljanskega polja in Ljubljanskega barja, ki sta glavna vira pitne vode za mesto Ljubljana. Monitoring podzemne vode od leta 2008 poteka na štirinajstih merilnih mestih, med katerimi je šest vodnjakov, namenjenih javni oskrbi s pitno vodo, in osem kontrolnih vrtin. Program monitoringa zajema fizikalno-kemijske parametre, mineralna olja, halogene spojine, pesticide, halogenirane ogljikovodike in krom.

Kakovost površinskih vodotokov spremljamo od leta 1998. Namen monitoringa je predvsem določanje kakovosti vode na mestih, ki se uporabljajo za kopanje − na Ižici, Gradaščici, Malem Grabnu, Ljubljanici in Savi, niso pa opredeljena kot naravna kopališča. Merimo tudi vplive deponije na Barju na kakovost vodotokov, in sicer na Curnovec in Ljubljanico. V površinskih vodotokih spremljamo fizikalno kemijske parametre, mikroelemente v vodi in sedimentu, mikrobiološke parametre ter nekatera onesnaževala, kot so detergenti, fenolne snovi in mineralna olja.

Kanalizacijski sistem je sestavni del komunalne infrastrukture, s pomočjo katere skrbimo za zmanjšanje vplivov človeka na okolje, vplivamo na varnost in kakovost bivalnega prostora ter zmanjšujemo tveganja, ki bi lahko ogrozila zdravje prebivalcev glavnega mesta in okolice. Pitna voda takoj po uporabi postane komunalna odpadna voda, ki skupaj z industrijsko in padavinsko odpadno vodo potuje s pretežnega dela urbanih površin v javno kanalizacijo. O urejenem odvajanju odpadne vode pa lahko govorimo šele, ko se odpadna voda pred izpustom v okolje očisti v čistilni napravi, kjer jo mehansko in biološko prečiščeno, nadzorovano in skladno s predpisi, vrnemo v naravno okolje in s tem sklenemo krogotok vode. Odpadne vode v Ljubljani se odvajajo in čistijo preko centralnega kanalizacijskega sistema in treh lokalnih kanalizacijskih sistemov. Centralna čistilna naprava Ljubljana je največja v Sloveniji, v povprečju z njo dnevno očistimo 80 tisoč kubičnih metrov odpadne vode. Za odvajanje komunalne vode smo zgradili približno 830 km cevovodov, za odvajanje padavinske vode pa 330 km.