Jaka Avšič je bil rojen v Ljubljani leta 1896. Kot preporodovca so ga avstrijske oblasti leta 1914 izključile iz gimnazije. Po mobilizaciji v avstro-ogrsko vojsko je prebegnil na rusko stran in se bojeval na solunski fronti. Draže Mihajlović ga je imenoval za komandanta svojega štaba za Slovenijo, a se mu je Jaka Avšič po vrnitvi uprl, zato ga je emigrantska vlada degradirala.

Maja 1942 je na osvobojenem ozemlju postal namestnik komandanta glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet. Nato je opravljal še druge dolžnosti in leta 1951 je postal predsednik Ljudskega odbora v Ljubljani.